O predlogu Zakona o prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) se je izrekla tudi
Medicinska fakulteta (MF). Pravzaprav je »Stališče Katedre za medicinsko etiko Medicinske
fakultete Univerze v Ljubljani o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju
življenja posameznika« (v nadaljevanju: Katedra in Stališče) oblikovala Katedra, ki jo
ustanavljajo na MF, nato pa je njeno oceno brez glasu proti usvojil tudi 80-članski fakultetni
senat. Glede na to, da je Stališče sad soglasja strokovnjakov za medicinsko etiko, je
pričakovati strokovno izčiščeno besedilo s trdnimi argumenti, ki bodo pomembno prispevali
k javni razpravi o ZPPKŽ. V nadaljevanju bom nekatere izbrane skušal predstaviti.
Zagovorniki uzakonitve pravice do pomoči pri končanju življenja (PPKŽ) pogosto slišimo, da smo del
»kulture smrti«. Ta izraz v splavu in v evtanaziji prepozna promocijo smrti in uničevanja življenja.
»Kultura smrti« proti »kulturi trpljenja«;
Katolicizem in trpljenje;
Predsmrtno trpljenje je lahko dobro;
Zdravništvo in predsmrtno trpljenje;
Je KME zagovornica kulture trpljenja?.
“Že pet let traja boj Združenja za dostojno starost Srebrna nit za mirno in dostojanstveno smrt neozdravljivih in trpečih bolnikov, ki imajo pravico prostovoljno zaključiti svoje življenje z zdravniško pomočjo. Po daljših javnih razpravah in objavah v vseh medijih je Srebrna nit po dopolnitvi prvotnega osnutka leta 2023 z zakonsko potrebno podporo volivcev vložila v parlamentarni postopek predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom Moje življenje – moja pravica. Ker svoboda samoodločanja o svojem življenju in zdravljenju sodi med človekove osnovne pravice, je tudi pravica do prostovoljnega končanja življenja človekova pravica, ki jo je treba uzakoniti in spoštovati, podobno kot je zakonsko urejena vnaprejšnja zavrnitev zdravstvene oskrbe s podpisano izjavo pri zastopniku pacientovih pravic.”
“Svobodna volja je osrednji vidik sodobnega razumevanja posameznikovih pravic in odločitev. V odprti, demokratični družbi postaja osebna, zavestna odločitev o končanju življenja v primeru neizbežnega trpljenja in brezupnosti vprašanje, ki ga lahko posamezniki obravnavajo samo v okviru svoje, individualne volje.”
“Nevladne organizacije so odigrale pomembno vlogo tudi pri nedavnih poplavah in organizaciji pomoči poplavljenim, hkrati v družbi ravno te organizacije odpirajo pomembne progresivne teme, kot je na primer sedanji predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je vdržavni zborvložilo združenje Srebrna nit.“
“Bistveno je, da smo, če se ozremo na začetek, ob vsem tem vseskozi načelni. Če se načelno strinjamo s pomočjo pri končanju življenja neznosno, zlasti »kronično neznosno trpečih« (Mihael Sok), se ne bo težko sporazumeti, kar terja večina zdravnikov, tudi o ustrezni in celoviti pravni ureditvi tega področja.”
“Tu ne gre za zdravstvena vprašanja, gre za širše bivanjske dileme. Zdravnik pri tem ne more imeti glavne besede. Gre za vprašanje o avtonomiji bolnikov pri odločanju o končanju življenja, ne o zdravljenju bolnikov.
/.../
Misel na zakonsko ureditev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja mi je tako zdravniku kot človeku blizu. Zelo človeška odločitev.”
“Namen tega zapisa je, da se v sklopu razpravljanja o evtanaziji dejansko naslovi osnovno področje, ki omogoča dostojanstvo vseh, ki neznosno trpijo, in skrajša čas tega trpljenja – to je izboljšana dostopnost paliativne oskrbe v Sloveniji. Kot razumem, je ta želja tudi osnova za pobudo ZPPKŽ. Vendar brez dostopne, visoko strokovne paliativne oskrbe ta zakon tega trpljenja ne bo bistveno ublažil.”
“Moja mama je umirala v najhujših mukah in vsega se je zavedala do zadnjega trenutka. To je bila najhujša možna agonija, od katere si še po treh letih nisem opomogla. Dušila se je in me rotila, naj ji pomagam in olajšam trpljenje. Ker na koncu ni mogla govoriti, je iz nočne omarice vzela listek in s tresočo roko napisala – 'Hočem umreti'. Prosila sem za pomirjevala, a so ji dali zdravila v otroških odmerkih,"
“Udeležence na shodu je nagovorila tudi zdravnica dr. Tina Bergant. Opozorila je na sporno sprejemanje zakona o evtanaziji in poudarila: “Žal mi je, da se morajo upokojenci boriti za svoje pravice. Zahtevamo, da vlada dela v korist državljank in državljanov.””
“Vse bolj očitno je, da se razprave v zvezi s PPKŽ vrtijo okrog zaščite posameznih zdravstvenih poklicev ali interesov verskih skupnosti. V razpravah ni mogoče zaslediti ničesar o pacientovem dostojanstvu, avtonomiji in njegovih pravicah v zvezi z zakonom o pacientovih pravicah (ZPP). Nenazadnje izsledki mednarodnih raziskav povedo, da je izguba dostojanstva eden od temeljnih razlogov, da se ljudje odločajo za PPKŽ.”
“To, kar zdravniki, kot kaže, stežka dojamejo, zlahka dojame več kot 70 odstotkov volivcev, ki po rezultatih več javnomnenjskih anket podpirajo takojšnjo uvedbo PPKŽ. Hočejo to pravico, čeprav paliativna oskrba ni optimalno razvita, in se pri tem ne bojijo ne pritiskov kapitala ne svojcev.“
“Razlogi za mojo podporo ideji, da bi kot družba morali urediti to vprašanje, so številni. Naj navedem le najpomembnejše.
Prvi zadeva dejstvo, da je bila moja mama celo svoje življenje medicinska sestra. Kar pomeni, da je bila iz praktičnih izkušenj seznanjena s procesom umiranja. S tem, kaj to je. S tem, kako ta proces poteka. S tem, kaj pomeni za umirajočega. In predvsem s tem, kako boleč in mukotrpen proces je to lahko. Ker je moja mama to vedela, je sprejela nekaj odločitev, ki jih je navdihovalo to vedenje.”
“Dosedanja razprava tistih zdravnikov, ki nasprotujejo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ni prinesla nobenega medicinskega razloga, ki bi utemeljeval koristnost trpljenja ob koncu življenja. Z besedo zdravniki bodo v nadaljevanju mišljeni ti zdravniki. Iz postopka izvedbe PPKŽ se skušajo izvzeti z mnenjem, da PPKŽ ni del medicine. Če bi bili dosledni v tem svojem stališču, bi o zakonu razpravljali kot vse druge državljanke in državljani in ne kot zdravniki.”
"V samem osrčju slovenske »razprave« je tako »sistemska« napaka: vprašanje prostovoljnega končanja življenja ni medicinsko vprašanje, saj gre za natančno tisti trenutek, ko medicina odpove, ko ne more več ne ozdraviti, ne zaustaviti bolezni, ne preprečiti fizičnega trpljenja in ne psihičnih muk ob neizbežni, a morda dolgotrajni, dostojanstva oropani poti na drugo stran."
"Argumentacija z uporabo »reductio ad Hitlerum« je vsakič silno enostavna in čustvena izjemna nabita: nasprotniki evtanazije skušajo z asociacijami na nacizem skozi pretirano uporabo čustev in osebnih zgodb občinstvo prepričati, da je ideja evtanazije nevarna, ker jo je uporabil že nacistični vodja. Kdor pa je podoben Hitlerju, je kakopak vsega zaničevanja vreden."
“Kot je v izjavi za medije dejala predsednica združenja Srebrna nit Anita Caruso, so v času zbiranja podpisov med 24. aprilom in 22. junijem od državljanov prejeli veliko podporo, saj si želijo, da bi DZ sprejel omenjeni zakon. Zakonski predlog, ki so ga vložili s 5513 podpisi volivk in volivcev, omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja, ko mu ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Dejanska možnost zlorabe je po ocenah društva Srebrna nit, v okviru katerega je predlog zakona nastal, nična.”
“Po odstopu oziroma odstavitvi še enega, že 17. ministra za zdravje v samostojni Sloveniji, smo se pogovarjali z odličnim poznavalcem razmer, zdravnikom in tudi nekdanjim ministrom Dušanom Kebrom. Brez dlake na jeziku je spregovoril o lomastenju po javnem zdravstvu, o tem, da smo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prišli z dežja pod kap, in o tem, kaj nas čaka, če v družbi ne bo radikalnega zasuka v razmišljanju o solidarnosti.”
“Sedanja zakonodaja po oceni Srebrne niti ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti zdravila niti paliativna oskrba. Namen novega zakona tudi ni nadomestiti slabo delujočo paliativno oskrbo, temveč zakon razrešuje avtonomijo odločanja o življenju in smrti pri neozdravljivo bolni osebi. Paliativna oskrba in predlog zakona se tudi sicer ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj zakon spodbuja razvoj paliativne oskrbe in ni alternativa zanjo, pravijo.”
"Tudi zaradi kalvarije svoje nekdanje pacientke Alenke Čurin Janžekovič družinska zdravnica iz Ormoža Marta Tetičkovič Ranfl podpira pravico posameznika, da se odloči, kdaj in kako bo umrl."
"Pet let od prvega osnutka so v Srebrni niti s konkretnim zakonskim predlogom ponovno začeli biti boj, ki bi neozdravljivo bolnim in trpečim dal pravico zaključiti življenje s pomočjo."
"Trpeče umiranje se lahko zgodi prav vsakomur. In če se želite temu in životarjenju izogniti, je treba podpreti predlog zakona s podpisom na upravni enoti, da dobite pravico do avtonomnega odločanja o zaključku svojega življenja."
"Če so vrsto let evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru dopuščali le v peščici držav, se v zadnjih letih to začenja spreminjati. Vse več držav ljudem, ki trpijo zaradi neozdravljivih bolezni, omogoča, da dostojno odidejo, ko sami želijo. Nizozemski, Belgiji, Luksemburgu, Švici, Kolumbiji in nekaterim ameriškim zveznim državam so se v zadnjih letih pridružile tudi Kanada, Španija, Avstrija in Nova Zelandija, pomembni premiki so se zgodili tudi v Nemčiji. Ravno pred nekaj dnevi so zakon o pomoči pri končanju življenja sprejeli tudi poslanci na Portugalskem. Razpravo so spet odprli tudi v Združenem kraljestvu in Franciji. Prvi legalni samomor s pomočjo so lani zabeležili celo v Italiji."
"Dddr. Pleterski je eden od “duhovnih vodij” gibanja za uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v Sloveniji, to pa v prvi vrsti počne iz občutka dolžnosti do pokojnega očeta, zgodovinarja in akademika Janka Pleterskega. Njegovo pretresljivo pismo državnemu zboru, v katerem je s povsem opešanim vidom in sluhom prosil za zakonsko ureditev pomoči pri končanju življenja, je dalo pred petimi leti veter v jadra razpravi o uzakonitvi pomoči pri umiranju."
"Veste, kaj je groza? Občutek olajšanja, ko tvoj bližnji po dveh mesecih muk končno umre," je nedavno na Twitterju zapisal literarni urednik Aljoša Harlamov. Zapis se je nanašal na umiranje njegove mame zaradi raka in na njegovo podporo predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi ljudem, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja neznosno trpijo in si želijo umreti, omogočil dostojanstven odhod."
"Tatjana Kocijan je stara 90 let. Upokojena srednješolska profesorica geografije že dobrih pet let živi v domu starejših občanov na Bokalcah v Ljubljani. Glava ji deluje kot navita, spopada pa se z napredujočo Parkinsonovo boleznijo. Kavo pije po slamici, ker se ji roke preveč tresejo. Želi si možnost, da bi lahko končala svoje življenje."
"S sogovorniki o vprašanjih povezanih s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: filozofinja in sociologinja Renata Salecl, zdravnik Peter Golob, zgodovinar in etnolog Andrej Pleterski ter zdravnica Marija Petek Šter."
"Prepričljiva večina, skoraj 58 odstotkov, je izrazila naklonjenost zamisli o uzakonjenju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, četrtina vprašanih je temu celo zelo naklonjena. Dobra petina tej možnosti nasprotuje, okoli 13 odstotkov respondentov ji je izrecno zelo nenaklonjenih. Še približno petina pa je neopredeljena."
"Sam predlog zakona podpiram in menim, da je zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomemben korak naprej v priznavanju avtonomije in pravice do samoodločbe bolnikov, ki se soočajo z neozdravljivo boleznijo in neznosnim trpljenjem."
"Ne samo, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni uboj ali celo umor, ampak prav nasprotno – je najbolj etična potrditev avtonomije, svobode in pravice do dobrobiti trpečega posameznika," je zapisal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič.
Na portalu Mariborinfo.si so se odločili preveriti, ali bralci tak zakon podpirajo Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Od skupno 886 glasov jih je 608 ali 69 odstotkov odgovorilo z "da", 27 odstotkov z "ne", 40 glasov pa je neodločenih.
"Pirc Musar je ob tem poudarila, da takšnega obračunavanja z nekom, ki na področju boja za človeka pravice premika gore in ga sama izjemno ceni in spoštuje, ne more dopustiti. "Zato odločno obsojam pozive k njeni 'odstranitvi' in celo primerjanje z nacističnimi metodami, kar je skregano z vsako logiko ter popolnoma neprimerno in do konca zavržno. Gre za brutalno sovražne besede v režiji nekoga, ki ima s tovrstnim početjem sicer že dolgo zgodovino. Tudi pravnomočno dokazano," je zapisala."
"Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obsodila poziv predsednika Inštituta 1. oktober Pavleta Ruparja, naj "odstrani" svojo svetovalko Biserko Marolt Meden zaradi sodelovanja pri pripravi Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kot je zapisala, gre za brutalno sovražne besede, pa tudi za vsebinsko zavajanje in laži. Zaradi omenjenih izjav, ki so "globoko posegle v človekovo dostojanstvo", bo namerava tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič odpovedati načrtovano srečanje z Ruparjem."
"Pirc Musarjeva je ponovila, da podpira predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pravica do končanja lastnega življenja je po njeno integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi ideali in prepričanji. V primeru sprejetja zakona je Rupar napovedal zbiranje podpisov za razpis referenduma."
"Nisem edina, ki bi jo pomirila vednost o možnosti pomoči pri prekinitvi življenja na lastno željo. Jaz ne želim, da za mene o tem odločajo strokovnjaki etike, medicine, verski misleci … Gre za moje trpljenje in za moje življenje. Želim, da mi je pomoč zagotovljena z zakonom. Mislim, da svoboda samoodločanja glede pomoči pri končanju lastnega življenja ob neodpravljivem trpljenju sodi med človekove pravice. Svetost življenja naj se ne spreminja v svetost trpljenja."
"Tokratni predlog se je izognil družinskemu zdravniku kot izvajalcu postopka. Celo več, gre za zakon, ki za končanje življenja primarno predlaga asistirani samomor. V tem je zakonski predlog do neke mere podoben avstrijskemu, ki je bil sprejet lani zaradi odločitve njihovega ustavnega sodišča, da ima človek pravico v določenih okoliščinah izvesti samomor in za to dobiti strokovno pomoč."
"Po raziskavi Slovensko javno mnenje 2022, po kateri je leta 2009 evtanazijo ocenilo kot sprejemljivo 60 odstotkov vprašanih, leta 2022 pa že 74 odstotkov, je sicer razvidno, da se odnos do te tematike v Sloveniji spreminja – ni več tako odmaknjena. Zelo podobno številko je pokazala javnomnenjska raziskava Ninamedie maja lani, v kateri je 76,5 odstotka vprašanih podprlo uzakonitev možnosti prostovoljnega končanja življenja, so poudarili avtorji predloga zakona iz Srebrne niti."
"Celoten postopek je zasnovan tako, da kdor večkrat ustno in pisno ne zaprosi za to, se ta postopek absolutno ne izvede, kar pomeni, da če ne naredite nič, do tega postopka sploh ne more priti," je navedel Pleterski."
"V Društvu Srebrna nit imajo 60 dni, da zberejo 5000 podpisov. Z njimi bi lahko začeli zakonsko pot, ki bo posameznikom omogočila prostovoljno končanje življenja v skrajni stiski. Na drugi strani pa argument nasprotnikov, da sprejem zakona lahko vodi v zlorabo. Zato se je v predlog vneslo več varovalk – pri prostovoljnem končanju življenja ne bo več odločal zdravnik, ampak posameznik."
"Na Facebook strani “Moje življenje, moja pravica” so delili zapis doc. dr. Vesne Prijatelj, višje medicinske sestre, docentke za področje informatike, ki je sama več let spremljala umirajoče bolnike, zdaj pa sama doživlja svoj boj z rakom. Ima namreč, kot piše, več kot šest let obdobja hudih bolečin zaradi metastaz v hrbtenici."
"Zakonski predlog društva Srebrna nit omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja, ko mu ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. Predlog izrecno odklanja pomoč v primeru akutnih duševnih motenj, določa obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost pri sklepnem dejanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja."
"Če bo ponudnikom v 60-dnevnem roku uspelo zbrati 5000 podpisov podpore pod posamezni predlog, bo predsednica DZ-ja po prejetju predlogov zakonov z zadostnim številom podpisom obvestila poslance o začetku zakonodajnega postopka."
"Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?"
"Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja pravica« po petih letih javne razprave nadaljujejo pot do volivcev in volivk. Zato so v Državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov za vložitev predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zakon pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo. Velika podpora javnosti v raziskavah 2022. Možnost zlorabe je nična."
"Zdravnik Dušan Keber, eden od predlagateljev zakona, je prepričan, da mnogi zdravniki, morda so celo v večini, vedo, da bi zdravniške organizacije morale narediti korak proti sprejetju tega zakona. »Ta zakon pomeni velik zasuk v našem pogledu na smrt, na pomoč pri končanju življenja. In pri njem gre za nekaj preprosto človeškega poguma, ali hočeš biti med tistimi bolj naprednimi ali si bolj v neki klasični, tradicionalni poziciji. Ta Slovenijo tudi na drugih področjih pelje do tega, da številne zakone sprejemamo med zadnjimi na svetu.«"
"Avtorji zakona, ki bi v Sloveniji omogočil evtanazijo, so v torek zaprosili za določitev šestmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5000 podpisov za vložitev predloga v DZ. Odzivi strank so za zdaj skopi ─ podporo je izrazila Levica, v SDS-u pa so proti."
"V Gibanju Svoboda, SD poudarjajo, da gre za izjemno občutljivo temo, ki zahteva poglobljeno razpravo. Medtem ko NSi in SDS predlogu nasprotujeta. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je tako prepričan, da mora biti to tema vseh državljanov in ne zgolj odločitev katerekoli politike."
"V SDS so se na včerajšnjo vložitev pobude za začetek zbiranja podpisov pod predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odzvali s pojasnilom, da ostro nasprotujejo evtanaziji. Menijo, da gre za občutljivo temo, ki od celotne družbe zahteva temeljito razpravo, medtem ko je bil predlog pripravljen v ozkem krogu posameznikov."
"Zdajšnja zakonodaja ne ureja položaja umirajočih v trpljenju, ker jim ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba, je na današnji novinarski konferenci dejal soavtor zakonskega predloga Andrej Pleterski. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih po njegovih besedah lahko rešitev."
"Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in so ga pripravili v okviru Srebrne niti, so danes zaprosili za določitev šetmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ. Predlog ima varovalke, da ne bo zlorab, so pojasnili."
"Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in so ga pripravili v okviru Srebrne niti, so danes zaprosili za določitev šetmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ. Predlog ima varovalke, da ne bo zlorab, so pojasnili. Zdajšnja zakonodaja ne ureja položaja umirajočih v trpljenju, ker jim ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba, je na današnji novinarski konferenci dejal soavtor zakonskega predloga Andrej Pleterski."
"Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki jo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira tri četrtine Slovencev, je po petih letih javnih razprav našel pot v državni zbor, kamor ga je odnesla nova predsednica združenja Srebrna nit Anita Caruso. Avtorji zakona upajo, da bo datum za začetek zbiranja pet tisoč podpisov v podporo pravici do dostojanstvene smrti namesto trpečega umiranja znan čim prej."
"Pet let od prvega osnutka in nekaj tednov po tem, ko se je v Švici ob pomoči poslovila upokojena učiteljica Alenka Čurin Janžekovič, so v Srebrni niti predstavili predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. S sprejetjem slednjega bi neozdravljivo bolnim in posledično trpečim, ki bi si to neomajno želeli, omogočili skrajšanje trpečega umiranja. Predlog želijo v državni zbor vložiti s podpisi 5000 volivcev, saj, kot je dejal vodja projekta priprave zakonskega predloga, Andrej Pleterski, bo volja poslank in poslancev pri odločanju o predlogu v veliki meri odvisna od občutenja množične ljudske podpore predlogu zakona."
"V zakonodaji ni regulirano, kako postopati ob koncu življenja. Ljudje v teh trenutkih hrepenijo po lahki smrti, takšni, ki pride z najmanj trpljenja. Govorimo o primerih ob koncu življenja, ko posamezniku medicinska sestra in paliativna oskrba ne moreta več pomagati, kljub temu da kakovostno opravljata svoje delo. Prostovoljna volja za končanje trpljenja bi bila v takšnih primerih lahko pot, ki bi jo izbrali trpeči."
"Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in je bil pripravljen v okviru Srebrne niti, so zaprosili za določitev šestmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ. Predlog ima varovalke, da ne bo zlorab, so pojasnili."
"Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in so ga pripravili v okviru Srebrne niti, so danes zaprosili za določitev šestmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5.000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ. Predlog ima varovalke, da ne bo zlorab, so pojasnili."
"Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja, so zaprosili za določitev šetmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5.000 podpisov za vložitev predloga zakona v državni zbor. Kot so pojasnili, ima njihov predlog varovalke, ki preprečujejo zlorabe. Podporo predlogu zakona so za zdaj izrazili le v Levici, v Gibanju Svoboda, SD in NSi pa poudarjajo, da gre za izjemno občutljivo temo, ki zahteva poglobljeno razpravo."
"Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in so ga pripravili v okviru Srebrne niti, so danes zaprosili za določitev šetmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ. Predlog ima varovalke, da ne bo zlorab, so pojasnili."
"Če bi še malo čakala, morda ne bi več zmogla s svojimi od bolezni skrivenčenimi prsti prijeti kozarca in brez pomoči spiti smrtonosnega koktajla, ki se ga je tako veselila. Nismo verjeli, da se zares poslavlja, saj je še nekaj tednov, pravzaprav nekaj dni pred potovanjem v večnost medijem pojasnjevala, da bi morali možnost dostojanstvene smrti imeti tudi v Sloveniji. Nastopala je z urejeno pričesko, lakiranimi nohti z bleščečimi kristalčki in večnim nasmehom, njene misli so bile jasne in ostre kot britev. Sporočilo je bilo na dlani: pred očmi javnosti sem si priborila dostojno slovo od življenja, zdaj pa se borite še vi za svoje!"
"Kot raznolika družba smo doživeli tako zadržane kot pozitivne odzive. Tudi oznake, ki jih ne bi ponavljal. Vendar nas te niso presenetile, saj je to povsem običajna človeška reakcija v razmerah, ko zmanjka argumentov. Dobili pa smo dejavno podporo s strani Slovenskega združenja za anesteziologijo in intenzivno medicino, katerega zdravniki so najbližje umirajočim."
"V naši spletni anketi je več kot polovica sodelujočih naklonjenih uzakonitvi pomoči pri slovesu. Več kot polovica (55%) ji meni, da bi pri nas morala postati evtanazija dovoljena. Da naj o tem odloči stroka, pravi okrog tretjina vprašanih(26%), le 19 % sodelučih v naši anketi, pa je prepričano, da bi morala ostati evtanazija v Sloveniji prepovedana."
"V preteklih dneh smo vas povprašali: Ali podpirate evtanazijo? Sodelovalo je 2.224 bralcev in večina, kar 68 odstotkov od 1.523 vprašanih je izbralo odgovor “DA”."
"Sredi marca se je v Švici končalo življenje neozdravljivo bolne in glasne zagovornice evtanazije pri nas, 65-letne Alenke Čurin Janžekovič. Čeprav je upala, da se bo od svojega življenja lahko dostojno poslovila v Sloveniji, tega ni dočakala. Na pot v Švico, kjer je samomor pod zdravniškim nadzorom dovoljen, jo je pospremil mož Marijan."
"Ali morda slovensko družbo v njenem zadrtem vztrajanju pri odklanjanju možnosti za evtanazijo vodi zla slutnja, da so Slovenci z bivanjem v tej družbi tako nezadovoljni, da bi preveč množično želeli kar oditi? Nekako v duhu dejstva o številu samomorov, ki je za slovensko družbo trajno visoko?"
"Ko beseda v družbi nanese na vprašanje, kakšen konec življenja si želimo, so le redki, ki ne bi odgovorili, naj bo ta hiter in čim manj boleč. Le redkim srečnežem je dana takšna smrt. Večina vsaj nekaj časa prenaša bolečine, ki jih prinese bolezen ali huda poškodba. Nekateri neozdravljivo bolni lahko leta in desetletja trpijo neznosne fizične in psihične bolečine."
"Meni bi bilo veliko lažje, če bi lahko umrla v Mariboru ali Ljubljani, tako pa bom morala v Švico, v povsem neznano okolje. Če že zdravniki nočejo pomagati, naj ustanovijo ustanovo po vzoru Dignitasa. Rešitve naj bodo v skladu z 21. stoletjem, menda ne bomo, kot nekoč plemena, odhajali umirat v gozd! Tudi zdravniki bi morali posodobiti svoj etični kodeks, ne da se sklicujejo na desetletja stare prisege."
"Potem ko je nedavno veliko pozornosti pritegnila zgodba Alenke Čurin Janžekovič, neozdravljivo bolne Slovenke, ki se odpravlja v Švico zaradi samousmrtitve, se tudi pri nas sicer pojavljajo vedno večje težnje po zakonu, ki bi tovrstno prekinitev življenja omogočal in tudi dovoljeval. Janžekovičeva pa nikakor ni edina, ki se je odločila za tovrsten zaključek življenja. V Švico, kjer je pomoč pri samousmrtitvi dovoljena pod določenimi pogoji, se odpravlja vse več Nemcev in Britancev ter tudi Francozov in Italijanov, tam pa lahko umrejo s pomočjo zdravstvenega osebja in pri tem ne bodo preganjani zaradi samomora."
"V zadnjih tednih je po Sloveniji odmevala zgodba upokojene ravnateljice in učiteljice Alenka Čurin Janžekovič, ki živi z neozdravljivo boleznijo in hudimi bolečinami. Odločila se je namreč, da se bo v Švici, kjer si je uredila papirje za evtanazijo, za vedno poslovila od neznosnih bolečin. Čurin Janžekovičeva je pred časom izrazila prepričanje, da bi morali imeti takšno možnost tudi v Sloveniji. 'Argument, da zakon nima dovolj varovalk in da se ga bo dalo izkoriščati, je zame brezpredmeten. Ni zakona brez lukenj, če jih pač iščeš,' je povedala."
"Pravno gledano je evtanazija na neki način podobna splavu. »Na eni strani odločamo o rojstvu nekoga, ki še ni rojen in te možnosti odločitve nima. Tako je v celoti ta odločitev prepuščena ženski sami in prevlada njena pravica odločitve o tem, kaj se bo z njenim telesom zgodilo. Če je to dopustno, in v razvitih pravnih državah bolj ali manj je, potem je skoraj malo smešno, da imate hudo bolno osebo, ki je živa in sposobna odločanja ter želi končati svoje življenje, pa te opcije dejansko nima,« še dodaja dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete, ki se tudi sprašuje o zadržkih zdravnikov, saj tudi pri splavu dejansko prekinejo neko življenje, ki bi slej ko prej nastalo, pa večjih etičnih težav s tem nimajo."
