“Ne samo, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni uboj ali celo umor, ampak prav nasprotno – je najbolj etična potrditev avtonomije, svobode in pravice do dobrobiti trpečega posameznika,” je zapisal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič.
Po njegovih besedah gre pri pomoči pri prostovoljnem končanju življenja za pomoč osebi, ki zaradi bolezni izredno trpi, ki nima na razpolago drugih načinov, da bi ustrezno ublažila trpljenje, in ki se za končanje življenja odloči z vidika svoje blaginje, ki je prenehanje neznosnega trpljenja.
S tem omogočamo osebi, da se odloči za končanje življenja, kar je njena legitimna odločitev, potrditev svobode glede odločanja za lastno blaginjo v pogojih neznosnega in nerešljivega trpljenja, so dodali in poudarili, da je največja pozornost zakonskega predloga namenjena prav temu, da se ugotovita volja in upravičenost osebe, ki želi uveljavljati pravico.
Varovalke so številne in umeščene na različne ravni presoje, so prepričani. Prav tako so utemeljene na preučitvi praks držav, ki imajo podobne zakone že dalj časa. Naključno ali ne, so to prav države, ki imajo zgodovinsko največjo tradicijo spoštovanja človekovih pravic ter vrednost svobode in avtononomije, so dodali v Levici.”
Članek je v celoti objavljen na MMC rtvslo.si.
