Tip medijskega središča: Mediji o ZPPKŽ

Naivno je verjeti, da v referendumski ali predvolilni kampanji samodejno zmaguje resnica. Da je
dovolj, če laž razkriješ z dejstvi, in da se bodo volivci odvrnili od tistega, ki zavaja. Ljudje se v
kampanjah odločajo v razmerah omejene pozornosti, nepopolnih informacij, močnih čustev in
družbenih pritiskov. Odločajo se hitro, pogosto na podlagi vtisov, ne preverjenih dejstev, in v takih
okoliščinah lahko laži in manipulacije odločilno prevesijo tehtnico.

O predlogu Zakona o prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) se je izrekla tudi
Medicinska fakulteta (MF). Pravzaprav je »Stališče Katedre za medicinsko etiko Medicinske
fakultete Univerze v Ljubljani o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju
življenja posameznika« (v nadaljevanju: Katedra in Stališče) oblikovala Katedra, ki jo
ustanavljajo na MF, nato pa je njeno oceno brez glasu proti usvojil tudi 80-članski fakultetni
senat. Glede na to, da je Stališče sad soglasja strokovnjakov za medicinsko etiko, je
pričakovati strokovno izčiščeno besedilo s trdnimi argumenti, ki bodo pomembno prispevali
k javni razpravi o ZPPKŽ. V nadaljevanju bom nekatere izbrane skušal predstaviti.

Zagovorniki uzakonitve pravice do pomoči pri končanju življenja (PPKŽ) pogosto slišimo, da smo del
»kulture smrti«. Ta izraz v splavu in v evtanaziji prepozna promocijo smrti in uničevanja življenja.
»Kultura smrti« proti »kulturi trpljenja«;
Katolicizem in trpljenje;
Predsmrtno trpljenje je lahko dobro;
Zdravništvo in predsmrtno trpljenje;
Je KME zagovornica kulture trpljenja?.

“Že pet let traja boj Združenja za dostojno starost Srebrna nit za mirno in dostojanstveno smrt neozdravljivih in trpečih bolnikov, ki imajo pravico prostovoljno zaključiti svoje življenje z zdravniško pomočjo. Po daljših javnih razpravah in objavah v vseh medijih je Srebrna nit po dopolnitvi prvotnega osnutka leta 2023 z zakonsko potrebno podporo volivcev vložila v parlamentarni postopek predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom Moje življenje – moja pravica. Ker svoboda samoodločanja o svojem življenju in zdravljenju sodi med človekove osnovne pravice, je tudi pravica do prostovoljnega končanja življenja človekova pravica, ki jo je treba uzakoniti in spoštovati, podobno kot je zakonsko urejena vnaprejšnja zavrnitev zdravstvene oskrbe s podpisano izjavo pri zastopniku pacientovih pravic.”

“Svobodna volja je osrednji vidik sodobnega razumevanja posameznikovih pravic in odločitev. V odprti, demokratični družbi postaja osebna, zavestna odločitev o končanju življenja v primeru neizbežnega trpljenja in brezupnosti vprašanje, ki ga lahko posamezniki obravnavajo samo v okviru svoje, individualne volje.”

“Evtanazija v osnovi pomeni pospešitev smrti iz usmiljenja. Človek pospeši oziroma omogoči smrt drugemu človeku iz usmiljenja. Ker je slednji neozdravljivo bolan. Pred nekaj tedni je društvo Srebrna nit zbralo

“Nevladne organizacije so odigrale pomembno vlogo tudi pri nedavnih poplavah in organizaciji pomoči poplavljenim, hkrati v družbi ravno te organizacije odpirajo pomembne progresivne teme, kot je na primer sedanji predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je vdržavni zborvložilo združenje Srebrna nit.“

“Bistveno je, da smo, če se ozremo na začetek, ob vsem tem vseskozi načelni. Če se načelno strinjamo s pomočjo pri končanju življenja neznosno, zlasti »kronično neznosno trpečih« (Mihael Sok), se ne bo težko sporazumeti, kar terja večina zdravnikov, tudi o ustrezni in celoviti pravni ureditvi tega področja.”

“Tu ne gre za zdravstvena vprašanja, gre za širše bivanjske dileme. Zdravnik pri tem ne more imeti glavne besede. Gre za vprašanje o avtonomiji bolnikov pri odločanju o končanju življenja, ne o zdravljenju bolnikov.

/…/

Misel na zakonsko ureditev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja mi je tako zdravniku kot človeku blizu. Zelo človeška odločitev.”

“Namen tega zapisa je, da se v sklopu razpravljanja o evtanaziji dejansko naslovi osnovno področje, ki omogoča dostojanstvo vseh, ki neznosno trpijo, in skrajša čas tega trpljenja – to je izboljšana dostopnost paliativne oskrbe v Sloveniji. Kot razumem, je ta želja tudi osnova za pobudo ZPPKŽ. Vendar brez dostopne, visoko strokovne paliativne oskrbe ta zakon tega trpljenja ne bo bistveno ublažil.”