Zagovornik načela enakosti
Miha Lobnik
Železna cesta 16
1000 Ljubljana
Mediji
Datum: 25. 8.2025
Prijava diskriminatornosti Uvoda in 46. člena Kodeksa zdravniške etike
Zagovorniku načela enakosti
V Društvu Srebrna nit – Združenje za dostojno starost spremljamo številna področja, od katerih je
odvisno dostojno življenje starejših, med drugim tudi kodekse poklicne etike zdravstvenih delavcev.
Tako v Kodeksu zdravniške etike (KZE) Slovenskega zdravniškega društva (SZD) in Zdravniške
zbornice Slovenije (ZZS), sprejetem 6. 10. 2016 na 85. redni seji skupščine ZZS opažamo
diskriminatorne sestavine, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
UVOD v KZE
Uvod obsega zdravniško prisego, ki se nanaša tudi na nediskriminatornost pri zdravstvenih
obravnavah:
[…] "ne bom dopuščal nobenih razlik zaradi spola, rase, genetskih dejavnikov, življenjskega sloga,
spolne usmerjenosti, vere, nacionalnosti, politične pripadnosti ali socialnega položaja."
Po zagotovilu predsednika SZD Radka Komadine (Mladina, 22. VIII. 2025, str. 4), KZE "temelji na
stališčih Etične komisije Svetovnega zdravniškega združenja" (Ethical committee of World Medical
Association, https://www.wma. net, International code of medical ethics). V teh stališčih piše: "The
physician must practise medicine fairly and justly and provide care based on the patient’s health
needs without bias or engaging in discriminatory conduct on the basis of age, disease or disability,
creed, ethnic origin, gender, nationality, political affiliation, race, culture, sexual orientation, social
standing, or any other factor."
Na začetku so navedeni starost, zdravstveno stanje in oviranosti. Tega v KZE ni! Zato postane takoj
očitno, da zagotovilo Komadine ne drži. V seznamu nediskriminatornih obravnav v KZE manjkajo
»starost, zdravstveno stanje, oviranosti, katera koli druga osebna okoliščina«.
Za razliko od KZE je Kodeks etike v zdravstveni negi Slovenije mnogo popolnejši v NAČELU I:
[…]"dejavniki, kot so barva kože, narodnost, etnično ozadje, jezik, veroizpoved, politično prepričanje,
socialni položaj, starost, spol, spolna usmerjenost, zdravstveno stanje in različne vrste oviranosti, ne
smejo imeti negativnega vpliva na odnos do pacienta". (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-
rs/vsebina/2024-01-3037?sop=2024-01-3037)
Tudi Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) v 7. členu med osebnimi okoliščinami, ki jih je
prepovedano diskriminirati, izrecno našteva tudi starost, invalidnost ali drugo osebno okoliščino.
Vodja strokovne skupine zadnje prenove sedanjega KZE Matjaž Zwitter je posredno potrdil, da
starosti v KZE namerno ni med nediskriminatornimi obravnavami: "Glede Kodeksa zdravniške etike
in diskriminacije glede na starost pa prav na kratko: to vprašanje je zapleteno in ni primerljivo z
diskriminacijo zaradi spola, barve kože, socialnega položaja, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti …
Starost bolnika ne sme biti edini, je pa nedvomno eden od dejavnikov, ki vplivajo na zdravniške
odločitve." (Delo, Sobotna priloga, 1. VIII. 2020, str. 29). Našteva nekatere primere, ko starejši osebi
ni mogoče nuditi enake usluge kot mlajši. Pri tem spregleduje, da ne gre za dostopnost do vseh
obstoječih pravic, temveč do vseh tistih, ki so v skladu z bolnikovimi potrebami in jih javni sistem
zagotavlja. Zdi se mu, da za zaščito starejših v KZE zadošča 41. člen, po katerem si zdravnik prizadeva
za enakovredno zdravstveno varstvo ranljivih skupin prebivalstva in manjšin. Kako krhka je ta zaščita,
se je izkazalo v kovidnem letu 2020, ko so bili stanovalci domov starejših občanov (DSO) objekt
množičnega triažiranja, ki jih je obsojalo na paliativno oskrbo v za to popolnoma neustreznih
domovih. 2000 umrlih zaradi kovida v DSO do konca leta 2020 je bil nato skoraj svetovni rekord. Če
zdravnik ni dolžan upoštevati dejavnika starosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti pri vseh bolnikih
enako, lahko naštete na tej osnovi obravnava manj kakovostno, manj varno, manj humano, s
cenejšimi in manj učinkovitimi metodami. Ali celo zdravljenje – samo zaradi starosti kot številke –
povsem opusti.
Vidik starosti se v veliki meri nanaša na starejše, ki so tisti, ki imajo največ težav z zdravstvenim
stanjem in oviranostmi ter drugimi osebnimi okoliščinami. Zato vse to UVOD v KZE v paketu izpušča.
Ne iz skrbi za dobrobit bolnikov, ampak zato, ker gre za skupino najbolj zahtevnih bolnikov, pri
katerih je avtonomnost odločanja zdravnikov na preizkušnji. V KZE je prevladalo paternalistično
stališče, ki brani zdravnike. Izpričujejo ga vodja skupine za prenovo KZE Matjaž Zwitter, predsednik
Komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč in Zvonka Zupanič Slavec, ki so v priložnostnem zapisu ob
objavi prenovljenega KZE (Etika za zaščito šibkejšega – Ob prenovi Kodeksa zdravniške etike, 2017,
Isis 86/1-2, str. 3-7; https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/issue/view/199) zapisali: "Ni tako
redko, da je zdravnik tista šibka stran, na kateri se lomijo vse slabosti našega zdravstva. […] V posebej
kočljivem položaju se znajde zdravnik, kadar uvidi, da starši ali skrbniki ne odločajo v najboljšem
interesu bolnika […] kadar zdravniki na konziliju soglasno odločijo o ravnanju, ki je v bolnikovem
najboljšem interesu, jih morebitno drugačno stališče svojcev ali skrbnikov ne zavezuje. Ali prenovljeni
Kodeks zdravniške etike lahko daje priporočila, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo? Da, kajti
pravo in etika ne izhajata iz enakih izhodišč." Tako so s pomočjo KZE zaobšli zapovedi ZPacP in se,
da bi imeli povsem proste roke, razbremenili prepovedi diskriminatornega obravnavanja starosti,
invalidnosti ali druge osebne okoliščine.
46. člen KZE
V tretji skupini členov (III) KZE, naslovljeni DOLŽNOSTI DO POKLICA, je diskriminatoren 46. člen, ki se
glasi: »Zdravnik kolegialno skrbi za obolelega kolega, za obolele zdravstvene delavce in študente
zdravstvenih poklicev.«
S tem ko člen razvršča vse obolele v dve osnovni skupini, vse omenjene v prvo skupino in vse
neomenjene v drugo skupino in bolnikom prve dodeli »kolegialno skrb«, ki je drugim ne zagotovi,
slednje neupravičeno diskriminira glede na osebno okoliščino njihovega družbenega položaja.
Dolžnost, ki jo KZE nalaga zdravniku, da je kolegialen do ljudi določenih poklicnih ali s poklicem
povezanih družbenih skupin, mu nalaga diskriminiranje vseh drugih bolnikov.
Splošnost in dekontekstualiziranost dolžnosti kolegialne skrbi, ki jo 46. čl. KZE nalaga zdravnikom, to
dolžnost oddaljuje od etično nespornega dajanja prednosti zdravstveni oskrbi zdravstvenemu delavcu
med več ponesrečenci v množični nesreči, če lahko po njej strokovno pomoč nudi drugim
ponesrečencem. 46. čl. ni z dobrobitjo pacientov upravičen primer prioritariziranja vrstnega reda
obravnav pacientov po poklicih.
Tako 46. člen razumejo tudi sami avtorji. Že omenjeni Zwitter, Voljč, Zupanič Slavec v navedenem
zapisu o prenovi KZE podajajo nekaj ilustrativnih misli o tem, kako člani ZZS in SZD gledajo na svoj
Kodeks. To avtoritativno besedilo vodje skupine za prenovo KZE, ki je neke vrste zavezujoči komentar
k »zdravniški ustavi«, posebej pokomentira tudi 46. člen in potrdi zgornjo interpretacijo besedila
člena.
»Solidarnost med zdravniki je od Hipokrata dalje zapisana v vseh etičnih dokumentih, zato se ji tudi v
prenovljenem kodeksu nismo izognili. Zdravniki bomo svojim kolegom, pa tudi drugim zdravstvenim
delavcem in študentom medicine namenili posebno pozornost in prednostno obravnavo. Tudi tu sta si
zakonodaja in etični kodeks navzkriž in samo upamo lahko, da se ne bo kakšen nadzornik spotaknil ob
domneven privilegij našega poklica. Spomnili ga bomo, da je tako že več kot dva tisoč let; in povedali
mu bomo, da si zdravniki vzamemo manj kot polovico bolniškega staleža, kot bi ga pri isti bolezni
odobrili svojim bolnikom. Beseda o zdravniškem privilegiju je zato ne le pretirana, pač pa sprevržena.«
Bralcu člena navedeni avtorski komentar potrdi, da poleg ločnice med dvema velikima skupinama
bolnikov – bolnikov omenjenih skupin in vseh ostalih, člen postavlja tudi ločnico znotraj prve skupine.
Neokrnjeno »kolegijalno skrb« KZE namenja zdravnikom, okrnjeno »pa« tudi drugim zdravstvenim
delavcem in študentom medicine. KZE zarisuje hierarhično urejen svet družbenih statusov, povezanih
s poklici, ki v zdravstvu prejmejo določene prednosti. Kolegialno skrb v več stopnjah komentar
opredeli kot »prednostno obravnavo«, ki ne dopušča več dvomov o diskriminatornosti člena.
Tradicija stanovske solidarnosti ima v vseh poklicih dolgo tradicijo, morda v zdravniškem najdaljšo, ali
vsaj najdaljšo dokumentirano. Vendar njena intenzivnost in razmeroma kontinuirana navzočnost v
zgodovini nista in ne moreta biti jamstvo njene nediskriminatornosti. Odločilen je lahko le njen
ustavnopravni preizkus v luči 22. člena ustave.
Avtorji prenove KZE ter ZZS in SZD kot naročnika in uporabnika pokažejo, da se dobro zavedajo
kolizije vsebine Uvoda, 46. člena in pozitivnega prava in da so se zavestno odločili za sistemsko kršitev
načela enakosti in nediskriminatornosti pred zakonom. Prenovljeni KZE ne dopušča več le možnosti
takšne kršitve, temveč jo v imenu ZZS in SZD za zdravnike zavestno uveljavlja kot zakonski normi
nadrejeno etično normo.
S spoštovanjem,
Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar, predsednica
