Številka: 500-01/25-7/ EPA 1920-IX

Datum: 18. julij 2025

DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI 18. 7. 2025 SPREJEL ZAKON O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA (ZPPKŽ) V NASLEDNJEM BESEDILU:

Z A K O N 

O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA (ZPPKŽ)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet in namen zakona)

(1) Ta zakon ureja pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (v
nadaljnjem besedilu: PPKŽ), postopek njenega uveljavljanja, pravice in obveznosti
zdravnikov ali zdravnic (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) in drugih zdravstvenih
delavcev ali delavk (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni delavec) in zdravstvenih
sodelavcev ali sodelavk (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni sodelavec), izvajalcev
zdravstvene dejavnosti ter drugih oseb v zvezi s postopki uveljavljanja pravice do
PPKŽ in nadzor nad njihovim izvajanjem.
(2) Namen tega zakona je pacientu ali pacientki (v nadaljnjem besedilu:
pacient), ki doživlja neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja zanj sprejemljiva
možnost lajšanja in ki je po presoji zdravnika posledica njegove hude neozdravljive
bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, katere zdravljenje je izčrpano in ki ne daje
utemeljenega pričakovanja za ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja, brez napak in
zlorab v postopku uveljavljanja pravice do PPKŽ, omogočiti dostojanstveno, mirno in
nebolečo smrt, ki temelji na samostojni in informirani odločitvi pacienta.
(3) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se glede pravic in obveznosti pri
uveljavljanju pravice do PPKŽ in glede postopka izvedbe PPKŽ uporabljajo določbe
zakona, ki ureja pacientove pravice.
(4) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se v postopku odločanja o
pravici do PPKŽ pred Komisijo Republike Slovenije za PPKŽ (v nadaljnjem besedilu:
Komisija za PPKŽ) uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

2. člen
(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. bližnja oseba: zakonec pacienta oziroma oseba, s katero pacient živi v
zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik ali sorodnica (v nadaljnjem besedilu: krvni
sorodnik) pacienta v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega
kolena ali sorodnik v svaštvu do drugega kolena;
2. izvajalec zdravstvene dejavnosti: javni zavod ali druga pravna ali fizična oseba, ki
izvaja zdravstveno dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost;
3. javna zdravstvena služba: zdravstvena služba, določena v skladu z zakonom, ki
ureja zdravstveno dejavnost;
4. javni zdravstveni zavod: zdravstveni dom, izvajalec lekarniške dejavnosti na
primarni ravni, bolnišnica ali druga oblika zdravstvene organizacije v skladu z
zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško
dejavnost;
5. lečeči zdravnik: zdravnik, ki pacienta zdravstveno obravnava;
6. mreža javne zdravstvene službe: vsi javni in zasebni izvajalci zdravstvene
dejavnosti, ki na podlagi akta o ustanovitvi ali koncesije in pogodbe z Zavodom za
zdravstveno zavarovanje Slovenije opravljajo zdravstvene programe v breme javnih
sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja;
7. nadomestni zdravnik: zdravnik, ki namesto lečečega zdravnika sodeluje v postopku
uveljavljanja pravice do PPKŽ;
8. nadomestni zdravstveni delavec: zdravstveni delavec, ki namesto drugega
zdravstvenega delavca sodeluje v postopku uveljavljanja pravice do PPKŽ;
9. neznosno trpljenje: stanje brez možnosti za izboljšanje, ko pacient prenaša hude in
intenzivne fizične bolečine, izjemno težko psihološko stisko ali oboje. To stanje, ki
hkrati bistveno zmanjšuje kakovost pacientovega življenja, je posledica njegove
hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja;
10. pacient: uporabnik zdravstvenih storitev v odnosu do zdravstvenih delavcev in
zdravstvenih sodelavcev oziroma izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ne glede na
njegovo zdravstveno stanje;
11. podporna zdravila: zdravila, predpisana ob učinkovini za PPKŽ, z namenom
izvedbe postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ;
12. PPKŽ: v skladu z določbami tega zakona izveden medicinski postopek, s katerim
se pacientu na njegovo zahtevo omogoči samostojen vnos učinkovine za PPKŽ v
njegovo telo z namenom povzročitve smrti;
13. sposobnost odločanja o sebi: sposobnost pacienta, da samostojno uveljavlja
pravice iz tega zakona, še zlasti odloča o izvedbi in načinu izvedbe postopka
uveljavljanja pravice do PPKŽ. Pacient je sposoben odločanja o sebi, če je glede
na starost, zrelost, zdravstveno stanje ali druge osebne okoliščine sposoben
razumeti pomen in se zavedati posledic uveljavljanja pravic iz tega zakona;
14. učinkovina za PPKŽ: predpisana učinkovina ali kombinacija učinkovin, ki pri
pacientu po vnosu v telo povzroči smrt;
15. zdravstvena dejavnost: dejavnost, ki jo določa zakon, ki ureja zdravstveno
dejavnost;
16. zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec: fizična oseba, ki opravlja
zdravstveno dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.

3. člen
(temeljna načela)

(1) Pacientu se pri uveljavljanju njegove pravice do PPKŽ zagotovi varstvo
njegovega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
individualna obravnava in enaka dostopnost do uveljavljanja te pravice.

(2) Pri uresničevanju pravice do PPKŽ po tem zakonu se upoštevajo zlasti
naslednja načela:
− načelo spoštovanja pacientove avtonomije,
− načelo varstva največje pacientove zdravstvene koristi za pacienta,
− načelo spoštovanja osebnosti in dostojanstva pacienta in drugih oseb,
− načelo spoštovanja pacientove zasebnosti,
− načelo spoštovanja pacientovega časa,
− načelo skrbnega ravnanja,
− načelo jasnosti in transparentnosti.
(3) Načelo spoštovanja pacientove avtonomije pomeni, da je v postopkih
uveljavljanja pravice do PPKŽ treba upoštevati pacientovo voljo. Pacient lahko
kadarkoli odstopi od uveljavljanja pravice do PPKŽ. Nikogar ni dopustno prisiliti v
postopek uveljavljanja pravice do PPKŽ.
(4) Načelo varstva največje zdravstvene koristi za pacienta, ki doživlja
neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja za pacienta sprejemljiva možnost lajšanja,
pomeni pacientu omogočiti dostojanstveno, mirno in nebolečo smrt brez napak in
zlorab.
(5) Načelo spoštovanja osebnosti in dostojanstva pacienta in drugih oseb
pomeni, da je v postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ treba spoštovati pacientova
moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja ter prepričanja drugih
oseb, ki lahko sodelujejo v postopku, predvsem prepričanja v zvezi z dostojanstveno,
mirno in nebolečo smrtjo. Nihče ne sme biti deležen družbenega, socialnega ali
kakšnega koli primerljivega izključevanja zaradi svojega zdravstvenega stanja in
vzrokov, posledic ter okoliščin tega stanja ali zdravstvene obravnave, ki jo je bil zaradi
tega deležen, zlasti zaradi odločitve uveljavljati pravico do PPKŽ ali zaradi odstopa od
uveljavljanja te pravice.
(6) Načelo spoštovanja pacientove zasebnosti pomeni, da morajo osebe, ki
se pri svojem delu seznanijo s pacientovo odločitvijo uveljavljati pravico do PPKŽ, tako
informacijo varovati in je ne razkriti za to nepoklicanim osebam. Razmerje med
pacientom, zdravnikom in drugimi osebami, ki sodelujejo v postopkih uveljavljanja
pravice do PPKŽ, temelji na vzajemnosti in medsebojnem zaupanju.
(7) Načelo spoštovanja pacientovega časa pomeni, da je postopke
uveljavljanja pravice do PPKŽ treba izvajati brez nepotrebnega odlašanja, na način, da
je pacientu prihranjeno nepotrebno trpljenje. Pacientu je treba dati dovolj časa, da
lahko sprejme informirano odločitev o uveljavljanju pravice do PPKŽ, ki odraža njegovo
resnično voljo.
(8) Načelo skrbnega ravnanja pomeni, da morajo osebe, ki sodelujejo v
postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ, biti vseskozi pozorne na vsakršno možnost
napake, preslepitve, prisile ali zlorabe in o obstoju teh nepravilnosti nemudoma
seznaniti vodstvo izvajalca zdravstvene dejavnosti in Komisijo za PPKŽ.
(9) Načelo jasnosti in transparentnosti pomeni, da mora komunikacija med
vsemi osebami, ki sodelujejo v postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ, potekati na
način, da se prepreči vsakršno možnost napake, preslepitve, prisile ali zlorabe v zvezi
z uveljavljanjem pravice do PPKŽ. Postopkovna dejanja udeležencev se dokumentirajo
sproti.

4. člen

(sodelovanje v postopku in ugovor vesti)

(1) Zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec lahko sodelovanje v
postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ odkloni, če to nasprotuje njegovim temeljnim
osebnim prepričanjem in vesti.
(2) Lečeči zdravnik ali drugi zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec o
ugovoru vesti obvesti vodstvo izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki mora pacientu
zagotoviti nadomestnega zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca ali
zdravstvenega sodelavca.
(3) Če lečeči zdravnik, ki uveljavlja ugovor vesti, deluje pri izvajalcu
zdravstvene dejavnosti, pri katerem ni moč zagotoviti nadomestnega zdravnika, o
ugovoru vesti izvajalec zdravstvene dejavnosti obvesti Komisijo za PPKŽ, ki zagotovi
sodelovanje nadomestnega zdravnika.
(4) Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora pacienta napotiti k nadomestnemu
zdravniku, ki ga je zagotovil sam ali ki ga je zagotovila Komisija za PPKŽ.
(5) Nadomestni zdravnik prevzame vse naloge, ki jih ima po tem zakonu
lečeči zdravnik.
(6) Zdravnik, ki uveljavlja ugovor vesti, ne more biti imenovan za člana
Komisije za PPKŽ ali določen za neodvisnega zdravnika ali psihiatra po tem zakonu ali
kako drugače sodelovati v postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ.
(7) Za zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, ki ni lečeči
zdravnik in ki uveljavlja ugovor vesti, se smiselno uporabljajo določbe tega člena, ki
veljajo za lečečega zdravnika.
(8) Sodelovanje drugih oseb, ki sodelujejo v postopkih uveljavljanja pravice
do PPKŽ, je svobodno. Njihova odklonitev sodelovanja ne pomeni uveljavljanja
ugovora vesti.
(9) V postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ ne sme sodelovati zdravstveni
delavec ali zdravstveni sodelavec, ki je bližnja oseba pacienta.
(10) Izvajalci institucionalnega varstva po zakonu, ki ureja socialno varstvo,
ter javni in zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti ne smejo svojim zaposlenim
prepovedati sodelovanja v postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ.

II. PRAVICA DO PPKŽ

5. člen
(pravica do PPKŽ)

(1) Pravica do PPKŽ obsega zdravstvene storitve, povezane z ugotavljanjem
pacientove upravičenosti do PPKŽ in pomoč pacientu pri samousmrtitvi.
(2) Pravico do PPKŽ ima pod pogoji, določenimi v 6. členu tega zakona,
pacient, ki je dopolnil 18. leto starosti, je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v
Sloveniji in je državljan Republike Slovenije ali ima stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji.

(3) Pravica do PPKŽ je v celoti krita iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja in se uresničuje znotraj mreže javne zdravstvene službe.

6. člen

(pogoji za uveljavljanje pravice do PPKŽ)

(1) Pacient ima pravico do PPKŽ, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. doživlja neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja za pacienta sprejemljiva
možnost lajšanja, in ki je po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni
ali druge hude trajne okvare zdravja, katerih zdravljenje je izčrpano in ne daje
utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja,
2. je podal informirano odločitev o uveljavljanju pravice do PPKŽ,
3. je vlogo za uveljavljanje pravice do PPKŽ podal na način, določen s tem zakonom.
(2) Pravice do PPKŽ ni moč uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je
odraz duševne bolezni.

III. UVELJAVLJANJE PRAVICE DO PPKŽ

7. člen

(napoved zahtevka za PPKŽ)

(1) Postopek uveljavljanja pravice do PPKŽ se prične z ustno napovedjo
zahtevka za uveljavljanje pravice do PPKŽ (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za PPKŽ),
ki ga mora lečeči zdravnik nemudoma zapisati v zdravstveno dokumentacijo. Pacient
na zapis svoje ustne napovedi v zdravstveni dokumentaciji z navedbo datuma
napovedi doda svoj podpis. Če pacient ne zna ali ne more pisati, mora biti to v
zdravstveni dokumentaciji zapisano. V tem primeru pacient na zapis svoje ustne
napovedi zahtevka za PPKŽ v zdravstveni dokumentaciji doda svoj ročni znak.
(2) Pacient napove zahtevek za PPKŽ pri lečečem zdravniku, ki je izbrani
osebni zdravnik, lahko pa tudi pri lečečem zdravniku na sekundarni ali terciarni ravni
zdravstvene dejavnosti, če je pacient zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge hude
trajne okvare zdravja, ki predstavlja razlog za njegovo neznosno trpljenje, obravnavan
na tej ravni.
(3) Lečeči zdravnik pacienta na jasen in razumljiv način ter celovito in
popolno seznani s pričakovanim razvojem bolezni ali okvare zdravja iz 1. točke prvega
odstavka 6. člena tega zakona in nepovratnostjo izvedene PPKŽ.
(4) Lečeči zdravnik pacienta na jasen in razumljiv način ter celovito in
popolno seznani tudi z:
− drugimi možnostmi za lajšanje trpljenja, kot so podporno zdravljenje v bolnišnici, na
domu ali pri za to specializiranih izvajalcih, protibolečinska in druga terapija za
lajšanje bolečine in trpljenja,
− možnostmi paliativne oskrbe,
− možnostmi zdravstvene obravnave, ki v Republiki Sloveniji ni na voljo ali ni pravica
iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in bi lahko vplivala na pacientovo
odločitev uveljavljati pravico do PPKŽ,
− možnimi nezaželenimi stranskimi učinki učinkovine za PPKŽ in podpornih zdravil, ki
se uporabljajo v postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ.
(5) Lečeči zdravnik mora:

− pacienta spodbuditi, da se o svoji nameri uveljavljati pravico do PPKŽ pogovori z
bližnjimi osebami, in v primeru hospitalizacije zagotoviti, da ima pacient to možnost,
− preveriti, ali je pacient svojo odločitev o napovedi zahtevka za PPKŽ sprejel po
lastni volji, brez kakršnekoli preslepitve, sile, grožnje ali drugih oblik prisile, in sicer
tako, da opravi pogovore z drugimi zdravstvenimi delavci ali sodelavci in z drugimi
osebami, ki jih je izbral pacient, oziroma osebo, ki jo pacient pooblašča za
podajanje informacij,
− pacienta seznaniti z njegovo pravico, da lahko od uveljavljanja pravice do PPKŽ
kadarkoli odstopi.
(6) Lečeči zdravnik mora s pacientom o nameri uveljavljati pravico do PPKŽ
opraviti pogovor še enkrat po prvi napovedi zahtevka za PPKŽ. To stori ne prej kot v
treh in ne kasneje kot v štirinajstih dneh od trenutka napovedi zahtevka za PPKŽ.
(7) Če pacient po drugem pogovoru o nameri iz prejšnjega odstavka tega
člena odstopi od napovedi zahtevka za PPKŽ, se postopek uveljavljanja pravice do
PPKŽ ustavi in se o tem obvesti Komisijo za PPKŽ.
(8) Zdravnik ali drug zdravstveni delavec ali sodelavec pacienta ne sme
spodbujati k uveljavljanju pravice do PPKŽ. Napoved zahtevka za PPKŽ mora pacient
podati resnično, izrecno, nedvoumno in nepogojno.
(9) Seznanitev pacienta z informacijami iz tretjega, četrtega in petega
odstavka tega člena ter vsebina ponovnega pogovora s pacientom iz šestega odstavka
tega člena se zapiše v njegovo zdravstveno dokumentacijo.

8. člen

(vloga za uveljavljanje pravice do PPKŽ)

(1) Če pacient tudi po drugem pogovoru iz 7. člena tega zakona vztraja pri
napovedanem zahtevku za PPKŽ, poda vlogo na obrazcu, ki ga predpiše minister,
pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) in ki obsega zahtevek za PPKŽ,
informirano odločitev iz 10. člena tega zakona ter mnenje lečečega zdravnika iz 9.
člena tega zakona.
(2) Pacient zahtevek za PPKŽ in informirano odločitev iz 10. člena tega
zakona lastnoročno podpiše v navzočnosti lečečega zdravnika ali drugega
zdravstvenega delavca ali sodelavca in notarja, ki potrdi pacientovo izjavo, najkasneje
v treh delovnih dneh od trenutka drugega pogovora o nameri uveljavljati pravico do
PPKŽ.
(3) Če pacient ne zna ali ne more pisati, mora biti to v listini zapisano. V tem
primeru pacient pred notarjem na listino postavi svoj ročni znak, kar potrdi notar s
svojim podpisom. Če pacient ne more pisati, izpolni zahtevek in informirano odločitev iz
10. člena tega zakona po njegovem nareku lečeči zdravnik ali drug zdravstveni delavec
ali sodelavec, kar s svojim podpisom potrdi notar.
(4) Sodelovanje notarja v postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ krije
obvezno zdravstveno zavarovanje.
(5) Lečeči zdravnik vlogo za uveljavljanje pravice do PPKŽ skupaj z
mnenjem iz 9. člena tega zakona najkasneje v treh delovnih dneh od podaje zahtevka
za PPKŽ in informirane odločitve iz 10. člena tega zakona posreduje Komisiji za PPKŽ.

(6) Pacient je do vložitve vloge za uveljavljanje pravice do PPKŽ upravičen
tudi v primeru, ko lečeči zdravnik meni, da pacient ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke
prvega odstavka 6. člena tega zakona.

9. člen

(mnenje lečečega zdravnika)

(1) Lečeči zdravnik v mnenju navede, ali pacient izpolnjuje pogoje iz 1. točke
prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) Lečeči zdravnik od drugih zdravstvenih delavcev ali zdravstvenih
sodelavcev, ki so pacienta obravnavali zaradi zdravstvenih stanj, pomembnih za
uveljavljanje pravice do PPKŽ, pridobi zdravstveno dokumentacijo, ki bi lahko vplivala
na njegovo oceno. Zdravstvena dokumentacija se lečečemu zdravniku posreduje
brezplačno.
(3) Mnenje poda na obrazcu iz 8. člena tega zakona in je del vloge za
uveljavljanje pravice do PPKŽ.

10. člen

(informirana odločitev o uveljavljanju pravice do PPKŽ)

(1) Informirana odločitev, ki izkazuje resnično, izrecno, nedvoumno in
nepogojno voljo pacienta glede uveljavljanja pravice do PPKŽ, vsebuje:
1. pacientove osebne podatke: pacientovo osebno ime in priimek, EMŠO, pacientov
naslov, kontaktne podatke (e-naslov ali telefonska številka) in številko zavarovane
osebe pri nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja;
2. pacientovo izjavo, da pozna in razume:
− druge možnosti za lajšanje trpljenja, kot so podporno zdravljenje v bolnišnici, na
domu ali pri za to specializiranih izvajalcih, protibolečinska in druga terapija za
lajšanje bolečine in trpljenja;
− možnosti paliativne oskrbe;
− možnosti zdravstvene obravnave, ki v Republiki Sloveniji ni na voljo ali ni
pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ki bi lahko spremenila
pacientovo odločitev za uveljavljanje pravice do PPKŽ;
− možne nezaželene stranske učinke učinkovine za PPKŽ in podpornih zdravil, ki
se uporabljajo v postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ;
3. pacientovo izjavo, da je njegova odločitev o uveljavljanju pravice do PPKŽ
svobodna in podana brez kakršnekoli sile, grožnje ali drugih oblik prisile.
(2) Obdelava podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka je namenjena
uveljavljanju pravice do PPKŽ in izvedbi postopkov po tem zakonu, ker omogoča
neposredno enoznačno identifikacijo pacienta, obveščanje v postopkih ter preverjanje
vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ti podatki se hranijo pet let od
izvedbe PPKŽ oziroma od odstopa od uveljavljanja pravice do PPKŽ.
(3) Pacient lahko v informirani odločitvi o uveljavljanju pravice do PPKŽ
izbere način vnosa učinkovine za PPKŽ v telo v skladu s 17. členom tega zakona.
(4) Informirana odločitev o uveljavljanju pravice do PPKŽ je podana na
obrazcu iz 8. člena tega zakona in je del vloge za uveljavljanje pravice do PPKŽ.

11. člen

(mnenje neodvisnega zdravnika)

(1) Po prejemu popolne vloge za uveljavljanje pravice do PPKŽ Komisija za
PPKŽ v treh delovnih dneh določi neodvisnega zdravnika, strokovnjaka za področje, ki
obravnava zdravstveno stanje iz 1. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, na
katerem temelji pacientova vloga za uveljavljanje pravice do PPKŽ. Lečeči zdravnik ne
sme imeti vpliva na izbor neodvisnega zdravnika.
(2) Za neodvisnega zdravnika je lahko imenovan zdravnik z vsaj desetletnimi
kliničnimi izkušnjami, ki ne uveljavlja ugovora vesti. Neodvisni zdravnik ne sme biti v
razmerju podrejenosti ali nadrejenosti do lečečega zdravnika.
(3) Obravnava zdravstvenega stanja iz prvega odstavka tega člena se šteje
za zaključeno, ko neodvisni zdravnik brez navzočnosti lečečega zdravnika opravi
pregled pacienta in preuči njegovo zdravstveno dokumentacijo. Zdravstvena
dokumentacija se neodvisnemu zdravniku posreduje brezplačno.
(4) Neodvisni zdravnik v mnenju navede, ali pacient izpolnjuje pogoje iz 1.
točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(5) Mnenje najkasneje v treh delovnih dneh od zaključka obravnave
zdravstvenega stanja iz prvega odstavka tega člena poda na obrazcu, ki ga predpiše
minister.

12. člen
(mnenje psihiatra)

(1) Po prejemu popolne vloge za uveljavljanje pravice do PPKŽ Komisija za
PPKŽ v treh delovnih dneh določi zdravnika psihiatra, ki na podlagi obravnave
psihičnega stanja pacienta poda oceno njegove sposobnosti odločanja o sebi. Lečeči
in neodvisni zdravnik ne smeta imeti vpliva na izbor psihiatra.
(2) Za psihiatra je v skladu s tem zakonom lahko imenovan zdravnik z vsaj
desetletnimi kliničnimi izkušnjami, ki ne uveljavlja ugovora vesti. Psihiater ne sme biti v
razmerju podrejenosti ali nadrejenosti do lečečega zdravnika.
(3) Obravnava psihičnega stanja pacienta se šteje za zaključeno, ko
psihiater brez navzočnosti lečečega in neodvisnega zdravnika opravi pregled pacienta
in preuči njegovo zdravstveno dokumentacijo. Zdravstvena dokumentacija se psihiatru
posreduje brezplačno.
(4) Psihiater v mnenju navede, ali je pacient sposoben odločanja o sebi.
(5) Mnenje najkasneje v treh delovnih dneh od zaključka obravnave
psihičnega stanja pacienta iz prvega odstavka tega člena poda na obrazcu, ki ga
predpiše minister.

13. člen

(odločanje o pravici do PPKŽ)

(1) O pravici do PPKŽ Komisija za PPKŽ odloči v 15 dneh od prejema
mnenja neodvisnega zdravnika in mnenja psihiatra. Pri odločanju lahko sodelujejo
izvedenci, ki jih imenuje ta komisija.

(2) Komisija za PPKŽ ugodi pacientovi vlogi za uveljavljanje pravice do
PPKŽ, če lečeči in neodvisni zdravnik podata mnenje, da pacient izpolnjuje pogoje iz 1.
točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, in če psihiater v skladu z 12. členom tega
zakona poda mnenje, da je pacient sposoben odločanja o sebi.
(3) V primeru različnih mnenj lečečega in neodvisnega zdravnika Komisija za
PPKŽ ugodi pacientovemu zahtevku za PPKŽ, če ugotovi, da pacient kljub temu
izpolnjuje pogoje iz 1. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(4) Komisija za PPKŽ zavrne pacientov zahtevek za PPKŽ:
− če lečeči in neodvisni zdravnik podata mnenje, da pacient ne izpolnjuje pogojev iz
1. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona;
− če v primeru različnih mnenj lečečega in neodvisnega zdravnika Komisija za PPKŽ
ugotovi, da pacient ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke prvega odstavka 6. člena tega
zakona;
− če psihiater v skladu z 12. členom tega zakona poda mnenje, da pacient ni
sposoben odločanja o sebi.
(5) Komisija za PPKŽ svojo odločitev na obrazcu, ki ga predpiše minister,
nemudoma vroči pacientu in lečečemu zdravniku.
(6) Če Komisija za PPKŽ ugodi pacientovi vlogi za uveljavljanje pravice do
PPKŽ, se mora lečeči zdravnik s pacientom pogovoriti o izvedbi postopka uveljavljanja
pravice do PPKŽ in ga jasno seznaniti z njegovo pravico, da lahko od postopka
uveljavljanja pravice do PPKŽ kadarkoli odstopi.
(7) Zoper odločitev iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena pritožba,
dovoljeno pa je sodno varstvo pred sodiščem, ki odloča o socialnih sporih, v tridesetih
dneh od vročitve odločbe. Postopek pred sodiščem je prednosten.

14. člen

(ponovno odločanje o pravici do PPKŽ in prekinitev postopka uveljavljanja te pravice)

(1) Odločitev Komisije za PPKŽ, da pacient ne izpolnjuje pogojev za
uveljavljanje pravice do PPKŽ, ne vpliva na njegovo upravičenost vnovič uveljavljati to
pravico, če pacient zatrjuje povečanje trpljenja iz 1. točke prvega odstavka 6. člena
tega zakona in če lečeči zdravnik oceni, da je takšno povečanje glede na razvoj
pacientovega zdravstvenega stanja verjetno, ali če je prej nesposoben pacient postal
sposoben odločanja o sebi.
(2) Postopek uveljavljanja pravice do PPKŽ se prekine zaradi pacientove
nezmožnosti sodelovanja ali kakega drugega razloga na njegovi strani, o čemer
pacient ali osebe, ki se seznanijo z razlogom za prekinitev, obvestijo lečečega
zdravnika in Komisijo za PPKŽ. Prekinitev nastopi z dnevom, ko je o razlogih za
prekinitev seznanjen lečeči zdravnik, ki to nemudoma zaznamuje v zdravstveno
dokumentacijo in o tem obvesti Komisijo o PPKŽ. Postopek se nadaljuje takoj, ko
lečeči zdravnik od pacienta prejme pisni predlog za nadaljevanje postopka s podpisom,
iz katerega izhaja, da ni več razlogov, ki so upravičevali prekinitev postopka. Lečeči
zdravnik ta predlog in njegovo vsebino nemudoma zaznamuje v zdravstveno
dokumentacijo in o tem obvesti Komisijo za PPKŽ. Če pacient ne zna ali ne more
pisati, lahko predlog poda ustno, kar mora biti v zdravstveni dokumentaciji posebej
zapisano. V tem primeru pacient na zapis svojega ustnega predloga za nadaljevanje
postopka v zdravstveni dokumentaciji doda svoj ročni znak. Prekinitev postopka traja
največ dva meseca. Po dveh mesecih ni več možno vložiti predloga za nadaljevanje postopka.

Potek roka za prekinitev postopka ni ovira, da ne bi pacient pozneje ponovno
podal napoved zahtevka v skladu s 7. členom tega zakona.

15. člen

(odstop od uveljavljanja pravice do PPKŽ)

(1) Pacient lahko kadarkoli med postopkom uveljavljanja pravice do PPKŽ
odstopi od uveljavljanja pravice do PPKŽ ali zavrne izvedbo PPKŽ.
(2) Če je pacient odstopil od uveljavljanja pravice ali je zavrnil izvedbo PPKŽ,
to ne vpliva na njegovo pravico kadarkoli vnovič uveljavljati pravico do PPKŽ, če
izpolnjuje za to predpisane pogoje.
(3) V primeru pacientovega odstopa od uveljavljanja pravice do PPKŽ lečeči
zdravnik o tem na obrazcu, ki ga predpiše minister, obvesti Komisijo za PPKŽ.
(4) V primeru pacientove zavrnitve izvedbe PPKŽ lečeči zdravnik ravna v
skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona.
(5) V primeru pacientovega odstopa od uveljavljanja pravice do PPKŽ po
tem, ko je že bil predpisan recept za učinkovino za PPKŽ in podporna zdravila, lečeči
zdravnik ravna v skladu s 23. členom tega zakona.

IV. POSTOPEK IZVEDBE PRAVICE DO PPKŽ

16. člen
(pobuda za izvedbo PPKŽ)

(1) Pobudo za izvedbo postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ poda
lečečemu zdravniku pacient. Pobuda je lahko podana kadarkoli po prejemu
pravnomočne odločbe Komisije za PPKŽ, s katero je bilo ugodeno pacientovi vlogi za
uveljavljanje pravice do PPKŽ.
(2) Lečeči zdravnik s pacientom določi datum, uro in kraj izvedbe PPKŽ in
opredeli predhodne priprave, da bo postopek uveljavljanja pravice do PPKŽ izveden v
predvidenem času, ter o tem in o izbranem načinu vnosa učinkovine za PPKŽ iz 17.
člena tega zakona obvesti Komisijo za PPKŽ.

17. člen

(izbira načina vnosa učinkovine za PPKŽ)

(1) Lečeči zdravnik pacienta pozove, da izbere enega od možnih načinov
vnosa učinkovine za PPKŽ v telo in mu pojasni bistvene lastnosti vsakega načina
vnosa ter predvidene posledice, ki jih bo izbrani način vnosa imel na pacienta. Če je
pacient način vnosa že izbral v skladu z 10. členom tega zakona, zdravnik preveri, ali
pri svoji izbiri vztraja.
(2) Vnos v telo se izvede s samostojnim zaužitjem ali drugim primernim
načinom vnosa, pri katerem z medicinskim ali drugim pripomočkom, ki omogoča vnos,
upravlja pacient sam.

18. člen
(učinkovina za PPKŽ)

(1) Najkasneje oseminštirideset ur pred izvedbo PPKŽ mora član Komisije za
PPKŽ, ki je zdravnik, elektronsko predpisati recept za učinkovino za PPKŽ in podporna
zdravila.
(2) Lečeči zdravnik oziroma nadomestni zdravnik ali po njem pooblaščen
zdravstveni delavec ali sodelavec predpisano učinkovino za PPKŽ in podporna zdravila
prevzame pri za to določenemu izvajalcu lekarniške dejavnosti na primarni ravni in jih
ob določenem času dostavi na kraj izvedbe PPKŽ.

19. člen

(kraj izvedbe PPKŽ in navzoče osebe)

(1) PPKŽ se izvede na pacientovem domu ali drugem primernem kraju, ki ga
izbere pacient, npr. v bolnišnici.
(2) Lastnik ali imetnik nepremičnine, v kateri pacient prebiva, ne more
prepovedati izvedbe PPKŽ v svojih prostorih.
(3) Postopek priprave učinkovine za PPKŽ za vnos izvede lečeči zdravnik in
diplomirana medicinska sestra.
(4) Pred izvedbo PPKŽ se lečeči zdravnik o podrobnostih izvedbe posvetuje
z zdravstvenimi delavci in sodelavci, ki so vključeni v zdravstveno obravnavo pacienta,
in, če pacient s tem soglaša, tudi z njegovimi bližnjimi osebami.
(5) Pri izvedbi PPKŽ so lahko navzoče osebe, ki jih je izbral pacient.

20. člen
(izvedba PPKŽ)

(1) Pred izvedbo PPKŽ morata lečeči zdravnik in diplomirana medicinska
sestra vprašati pacienta, ali pri njej vztraja, kar se nemudoma zapiše v zdravstveno
dokumentacijo. Pacient svojo izjavo, da vztraja pri izvedbi PPKŽ, poda ustno, kar mora
lečeči zdravnik nemudoma zapisati v zdravstveno dokumentacijo. Pacient na zapis
svoje izjave v zdravstveni dokumentaciji doda svoj podpis. Če pacient ne zna ali ne
more pisati, mora biti to v zdravstveni dokumentaciji zapisano. V tem primeru pacient
poda izjavo, da vztraja pri PPKŽ ustno in na zapis njegove ustne izjave v zdravstveni
dokumentaciji doda svoj ročni znak.
(2) Če pacient izvedbo PPKŽ zavrne, morata lečeči zdravnik in diplomirana
medicinska sestra:
− učinkovino za PPKŽ oziroma medicinske pripomočke odstraniti iz dosega pacienta
in učinkovino ter podporna zdravila vrniti izvajalcu lekarniške dejavnosti na primarni
ravni, ki jih je izdal;
− izpolniti obrazec, ki ga predpiše minister, v katerem navede pacientovo zavrnitev
izvedbe postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ in navede podatke o vračilu
učinkovine za PPKŽ in podpornih zdravil; in
− posredovati izpolnjen obrazec Komisiji za PPKŽ.

(3) Če pacient vztraja pri izvedbi PPKŽ, morata lečeči zdravnik in
diplomirana medicinska sestra v skladu s pacientovo izbiro načina vnosa učinkovine za
PPKŽ v telo:
− dati pacientu učinkovino za PPKŽ v obliki, da jo ta lahko zaužije; ali
− namestiti in pripraviti medicinski oziroma drug pripomoček, namenjen vnosu
učinkovine; ali
− opraviti druga dejanja, ki odražajo izbrani način vnosa učinkovine za PPKŽ v telo.
(4) Če pacient ob času, določenem za izvedbo PPKŽ, v postopku ne more
aktivno sodelovati, se postopek uveljavljanja pravice do PPKŽ prekine. V primeru
prekinitve tega postopka se ravna v skladu z drugim odstavkom 14. člena tega zakona.
(5) Lečeči zdravnik in diplomirana medicinska sestra morata biti ob pacientu
navzoča vse dokler se ne ugotovi njegove smrti.
(6) Ko lečeči zdravnik ugotovi smrt, o tem obvesti mrliškega preglednika in
počaka na njegov prihod. Izjemoma, na primer zaradi oddaljenosti kraja izvedbe
postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ, se lahko mrliškega preglednika vnaprej
obvesti o napovedani izvedbi PPKŽ, kljub temu pa ta ne sme biti navzoč pri tem
postopku.

21. člen
(vzrok smrti)

(1) Po tem ko lečeči zdravnik ugotovi pacientovo smrt, opravi mrliški
preglednik pregled trupla. Zapisnik o mrliškem pregledu se posreduje Komisiji za
PPKŽ.
(2) Za potrebe zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti se
pacientova smrt, ki je nastopila kot posledica postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ,
ne upošteva kot neposredni vzrok smrti. Kot neposredni vzrok smrti se šteje huda
neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja iz 1. točke prvega odstavka
6. člena tega zakona.
(3) Smrt, ki je nastopila kot posledica izvedbe PPKŽ, se ne šteje za nasilno
smrt.
(4) V primeru nastopa smrti, ki je posledica izvedbe PPKŽ, se lahko po
presoji mrliškega preglednika izvede sanitarna obdukcija. Patolog zapisnik o obdukciji
posreduje Komisiji za PPKŽ.

22. člen
(poročanje)

Lečeči zdravnik v sedmih dneh od pacientove smrti, ki je nastopila kot
posledica izvedbe PPKŽ, posreduje Komisiji za PPKŽ poročilo o izvedbi postopka
uveljavljanja pravice do PPKŽ na obrazcu, ki ga predpiše minister.

23. člen

(neuporabljen recept in učinkovine)

(1) Če po tem, ko je recept za učinkovino za PPKŽ in podporna zdravila že
bil elektronsko predpisan, pa se PPKŽ ne izvede, mora član Komisije za PPKŽ, ki je
recept predpisal, ta recept elektronsko preklicati.
(2) Če so učinkovina za PPKŽ in podporna zdravila že bila izdana, PPKŽ pa
se ne izvede, mora diplomirana medicinska sestra, lečeči zdravnik ali po njem
pooblaščeni zdravstveni delavec ali sodelavec učinkovino in podporna zdravila vrniti
izvajalcu lekarniške dejavnosti na primarni ravni, ki jih je izdal, in vračilo na za to
predpisanem obrazcu iz 20. člena tega zakona sporočiti Komisiji za PPKŽ. Izvajalec
lekarniške dejavnosti na primarni ravni z učinkovino za PPKŽ in podpornimi zdravili
ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadnimi zdravili.

V. KOMISIJA ZA PPKŽ

24. člen

(sestava in naloge Komisije za PPKŽ)

(1) Za odločanje o pravici do PPKŽ in za izvajanje drugih nalog v zvezi z
izvajanjem tega zakona se pri ministrstvu, pristojnem za zdravje (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvu), ustanovi Komisija za PPKŽ.
(2) Komisija za PPKŽ s poslovnikom natančneje uredi način svojega
delovanja.
(3) Komisija za PPKŽ ima pet članov in pet nadomestnih članov, ki jih
imenuje predsednik republike. Mandat članov in nadomestnih članov je šest let z
možnostjo ponovnega imenovanja.
(4) Komisijo za PPKŽ sestavljajo:
− dva doktorja medicine z vsaj desetletnimi kliničnimi izkušnjami po zaključeni
specializaciji pri obravnavi pacientov z napredovalo boleznijo,
− diplomirana medicinska sestra z vsaj desetletnimi kliničnimi izkušnjami pri
obravnavi pacientov z napredovalo boleznijo,
− strokovnjak s področja družboslovnih ali humanističnih ved z vsaj desetletnimi
delovnimi izkušnjami.
− pravni strokovnjak z vsaj desetletnimi delovnimi izkušnjami.
(5) Komisijo za PPKŽ zastopa predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani
komisije za dobo treh let z možnostjo ponovne izvolitve. Po pooblastilu predsednika
lahko komisijo zastopa tudi namestnik predsednika ali član komisije.
(6) Za delovanje Komisije za PPKŽ in vodenje strokovne službe skrbi
generalni sekretar komisije, ki ga izmed strokovnih delavcev ministrstva za dobo treh
let z možnostjo ponovnega imenovanja imenuje minister. Generalni sekretar, ki ne
sodeluje pri odločanju komisije, je za svoje delo odgovoren predsedniku komisije.
(7) Komisija za PPKŽ opravlja zlasti naslednje naloge po tem zakonu:
− po predhodnem mnenju lečečega zdravnika, neodvisnega zdravnika in psihiatra
odloča o upravičenosti pacienta do PPKŽ;
− imenuje nadomestnega zdravnika, neodvisnega zdravnika, psihiatra in druge
zdravstvene delavce ali sodelavce, ki sodelujejo v postopkih uveljavljanja pravice
do PPKŽ, in vodi v ta namen določene sezname zdravnikov ter druge registre;
− vodi seznam izvajalcev lekarniške dejavnosti na primarni ravni, ki izdajajo
učinkovine za PPKŽ in podporna zdravila;
− predpiše recept za učinkovino za PPKŽ in podporna zdravila;

− pripravi letno poročilo o postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ, ki se za preteklo
leto najpozneje do 15. marca v tekočem letu pošlje ministrstvu in Državnemu zboru
Republike Slovenije;
− hrani listine, ki se nanašajo na posamezni postopek uveljavljanja pravice do PPKŽ.
(8) Komisija za PPKŽ vodi register o PPKŽ, katerega vsebino podrobneje
predpiše minister. Register vsebuje podatke o vlogah za uveljavljanje pravice do PPKŽ,
o osebnem imenu in priimku ter EMŠO vlagateljev, njihovem zdravstvenem stanju,
spolu, starosti, socialnem statusu, pridobljeni izobrazbi, datumu smrti, nepravilnostih v
posameznem postopku in druge podatke, ki so namenjeni spremljanju, ugotavljanju in
analiziranju vodenja in izvedbe teh postopkov. Ti podatki se hranijo pet let od izvedbe
PPKŽ oziroma od odstopa od uveljavljanja pravice do PPKŽ, potem se podatki o
osebnem imenu in priimku ter EMŠO vlagateljev izbrišejo, vsi drugi podatki, ki
omogočajo enoznačno identifikacijo vlagateljev, pa se anonimizirajo za potrebe
raziskovanja, poročanja, statističnega spremljanja in priprave analiz.
(9) Komisija za PPKŽ ima sedež pri ministrstvu, ki zagotavlja finančna
sredstva, administrativno pomoč in druge pogoje za njeno delo.
(10) Delo članov Komisije za PPKŽ je plačano. Višino plačila določi minister
s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

VI. IZKLJUČITEV ODGOVORNOSTI IN DRUGA PRAVNA RAZMERJA

25. člen

(kazenska, odškodninska in disciplinska odgovornost)

(1) Ravnanje zdravstvenih delavcev ali zdravstvenih sodelavcev in drugih
oseb, ki v skladu z določbami tega zakona sodelujejo v postopkih uveljavljanja pravice
do PPKŽ, ni protipravno in ne predstavlja disciplinske kršitve.
(2) Zdravstveni delavci ali zdravstveni sodelavci in druge osebe iz prejšnjega
odstavka za svoja ravnanja, opravljena v skladu z določbami tega zakona, niso
kazensko, odškodninsko ali disciplinsko odgovorni.

26. člen

(zavarovanja za primer smrti in druga pravna razmerja)

(1) Z zavarovalno pogodbo za primer smrti je ne glede na 973. člen
Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16
– odl. US in 20/18 – OROZ631) zajeta tudi smrt, ki nastopi kot posledica izvedenega
postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ, neodvisno od tega, koliko časa je minilo med
sklenitvijo pogodbe in izvedbo tega postopka.
(2) Pri sklepanju zavarovalne pogodbe se zavarovalec ali zavarovanec ni
dolžan na splošno izrekati o uveljavljanju pravice do PPKŽ, vendar pa mora
zavarovalnico obvestiti o vseh drugih dejstvih, pomembnih za sklenitev pogodbe, kot to
določajo predpisi s področja zavarovalništva.
(3) V zvezi z drugimi pogodbami, kjer je njihova uresničitev lahko odvisna od
vzroka smrti pogodbene stranke, se smrt pacienta, ki je nastopila kot posledica
postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ, ne upošteva kot neposredni vzrok smrti. Kot
neposredni vzrok smrti se šteje huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna
okvara zdravja iz 1. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.

VII. NADZOR

27. člen

(nadzorni in prekrškovni organ)

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpekcija, pristojna za zdravje,
ki je tudi prekrškovni organ po tem zakonu.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

28. člen
(prekrški)

(1) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki
sodeluje v postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ, če:
1. pacienta na jasen in razumljiv način ne seznani s pričakovanim razvojem bolezni ali
okvare zdravja in nepovratnostjo izvedene PPKŽ (tretji odstavek 7. člena);
2. pacienta ne seznani v skladu s četrtim odstavkom 7. člena tega zakona;
3. ne ravna v skladu s petim odstavkom 7. člena tega zakona;
4. ne opravi pogovora v skladu s šestim odstavkom 7. člena tega zakona;
5. ne obvesti Komisije za PPKŽ o ustavitvi postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ
(sedmi odstavek 7. člena);
6. informirana odločitev ne vsebuje elementov iz prvega odstavka 10. člena tega
zakona;
7. če ne pojasni pacientu bistvenih lastnosti načina vnosa in predvidenih posledic
izbrane učinkovine za PPKŽ (prvi odstavek 17. člena);
8. če z vnosom učinkovine za PPK ne upravlja pacient sam (drugi odstavek 17.
člena);
9. ni izpolnjena obveznost iz prvega odstavka 20. člena tega zakona;
10. ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 20. člena tega zakona;
11. ne prekine postopka v skladu s četrtim odstavkom 20. člena tega zakona;
12. če ni zagotovljena navzočnost vse do ugotovitve smrti (peti odstavek 20. člena);
13. poročilo o izvedbi postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ ni posredovano Komisiji
za PPKŽ v sedmih dneh od pacientove smrti (22. člen zakona).
(2) Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost in sodeluje v postopkih uveljavljanja pravice do PPKŽ.
(3) Z globo od 100 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

29. člen

(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)

Za prekrške iz tega zakona se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v
znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

IX. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

30. člen

(spremembe in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju)

(1) V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10
– ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 –
ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ,
64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22,
43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 in 32/25 –
ZZDej-N) se v 23. členu v prvem odstavku za 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. zdravstvene storitve, povezane z uveljavljanjem pomoči pri prostovoljnem
končanju življenja,«.
Dosedanje 7. do 11. točka postanejo 8. do 12. točka.
(2) V 23. členu se v petem odstavku besedilo »9., 10. in 11.« nadomesti z
besedilom »10., 11. in 12.«.
(3) V 44.c členu se v tretjem odstavku v peti alineji besedilo »8.« nadomesti z
besedilom »9.«.

31. člen

(dopolnitev Kazenskega zakonika)

V Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno
besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 –
ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US) se v 120. členu za šestim odstavkom doda nov
sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Pomoč pri samomoru iz prvega odstavka tega člena ni protipravna, če je
bila storjena na zahtevo pacienta, v skladu z zakonom, ki ureja pomoč pri
prostovoljnem končanju življenja.«.

32. člen

(spremembe in dopolnitve Zakona o lekarniški dejavnosti)

(1) V Zakonu o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16, 77/17, 73/19,
186/21 in 112/24) se v 4. členu v prvem odstavku za 12. točko doda nova 13. točka, ki
se glasi:
»13. Podporno zdravilo je zdravilo, predpisano ob učinkovini za pomoč pri
prostovoljnem končanju življenja kot to določa zakon, ki ureja pomoč pri
prostovoljnem končanju življenja.«.
Dosedanje 13. do 18. točka postanejo 14. do 19. točka.
Doda se nova 20. točka, ki se glasi:
»20. Učinkovina za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je učinkovina,
namenjena povzročitvi smrti pri pacientu kot to določa zakon, ki ureja pomoč pri
prostovoljnem končanju življenja.«.
Dosedanje 19. do 22. točka postanejo 21. do 24. točka.
(2) V 6. členu se v prvem odstavku doda nova štirinajsta alineja, ki se glasi:
»– izdajanje učinkovin za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in podpornih
zdravil,«.
Dosedanji štirinajsta in petnajsta alineja postaneta petnajsta in šestnajsta
alineja.

(3) V 21.a členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda
nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pri izdajanju učinkovin za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in
podpornih zdravil lahko farmacevtski strokovni delavci uveljavljajo ugovor vesti, če
izdajanje učinkovin za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in podpornih zdravil
za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nasprotuje njihovim temeljnim osebnim
prepričanjem in vesti.«.
(4) V 63. členu se v prvem odstavku se beseda »petnajste« nadomesti z
besedo »šestnajste«.

33. člen

(dopolnitev Zakona o pacientovih pravicah)

V Zakonu o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in
100/22 – ZNUZSZS) se v 34. členu v prvem odstavku v napovednem stavku za besedo
»obravnave« doda vejica in besedilo »vključno s postopki skrajševanja življenja,«.

X. PREHODNE IN KONČNE ODLOČBE

34. člen

(podzakonski predpisi in obrazci)

Minister izda podzakonski predpis iz 24. člena tega zakona in predpiše
obrazce iz 8., 11., 12., 13., 15., 20. in 22. člena tega zakona najkasneje v treh mesecih
od uveljavitve tega zakona.

35. člen

(ustanovitev Komisije za PPKŽ)

(1) Predsednik republike objavi razpis za prve člane in nadomestne člane
Komisije za PPKŽ najkasneje v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister ustanovi Komisijo za PPKŽ in imenuje generalnega sekretarja te
komisije iz 24. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Komisija lahko prične z delom, ko so imenovani trije člani in trije
namestniki članov.

36. člen

(uveljavitev in uporaba zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se prične šest mesecev po njegovi uveljavitvi.