Sporočila za javnost

Odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OPEV) je na 3. seji dne 9. 10. 2024 obravnaval vašo vlogo v zvezi z izjavama zdravnikov prof. dr. Radka Komadine, dr. med., in Alenke Forte, dr. med. OPEV je po skrbni preučitvi vloge, na podlagi predložene dokumentacije ter pojasnil zdravnikov v skladu s Poslovnikom o delu Skupščine, Izvršilnega odbora ter njunih organov sprejel naslednja sklepa: Sklep 6/3/2024: OPEV meni, da prof. dr. Radko Komadina, dr. med., ni kršil (44., 51. ali 61. člena) Kodeksa zdravniške etike. Sklep 7/3/2024: OPEV meni, da Alenka Forte, dr. med., ni kršila (44., 51. ali 61. člena) Kodeksa zdravniške etike.

V slovenskem katoliškem tedniku Družina št. 17. VI. je objava pridige, ki jo je ljubljanski nadškof in metropolit g. Zore izrekel med mašo na Brezjah. Mašo je daroval v narodnem svetišču Marija Pomagaj 15. junija 2024 ob tradicionalnem romanju invalidov, bolnikov in starejših. V pridigi, ki pojasnjuje in hvali odrešenjsko moč Jezusovega trpljenja in trpljenja tistih, ki stopajo po njegovi poti, smo naleteli tudi na navedbe, ki se nanašajo na predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) in s tem tudi na avtorje predloga. G. Zore prostovoljno končanje življenja označi za neumnost, zagovornike pomoči pri tem pa za “trobente smrti”, ki se oglašajo v imenu ekonomske koristnosti. Trditev o ekonomski koristnosti utemeljuje s sklicevanjem na predlog ZPPKŽ, kakršnega smo predložili državnemu zboru R Slovenije: “Ko v predlog zakona zapišejo, da je prostovoljno končanje življenja neprimerno cenejše kot dolgotrajna oskrba in izplačevanje zasluženih pokojnin.” Ta trditev ni resnična.

Volivci in volivke, ki so oddali glas, večinsko podprli referendumsko vprašanja glede zakonske ureditve za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Ljubljana, 4. junij - Iztekajo se zadnji dnevi kampanje za referendum o uzakonitvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ). Uzakonitev bo prinesla olajšanje tistim, ki sedaj trpijo, vsem, ki jih je strah trpečega konca življenja ob soočenju z neozdravljivo napredovano boleznijo, prav vsem tudi novo državljansko pravico do svobodne izbire konca življenja, če jih doleti trpeč konec.

V Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost v vlogi samostojnega organizatorja referendumske kampanje v podporo zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) zelo pozorno spremljamo javne dogodke in izjave tako zagovornikov kot nasprotnikov zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V teh dneh sta izstopili dve izjavi vodilnih zdravnikov, na kateri izrecno opozarjamo in pozivamo k njuni obravnavi v organih Zdravniške zbornice Slovenije.

Ljubljana, 30. april 2024 - V nadaljevanju vam posredujemo izjavo soavtorjev predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ob vložitvi zahteve strank SDS in NSi za ustavno presojo in zadržanje referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Redovnica in televizijska voditeljica oddaje Obzorja duha Romana Kocjančič je v prispevku "Ali sem res odveč" na TVS 1 17. 9. 2023 namerno izpustila pisno stališče Srebrne niti o uzakonitvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pozneje se je odločno uprla uredniku uredništva verskih oddaj Vidu Stanoniku, da bi manjkajoče besedilo objavila v eni poznejših oddaj. Društvo Srebrna nit se je zaradi kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije pritožilo na novinarsko častno razsodišče. To je razsodilo, da Romana Kocjančič sicer ni kršila 2., 15. in 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, kršila pa je njegov 3. in 4. člen.

Mnenje pravno-zakonodajne službe državnega zbora o morebitnem referendumskem vprašanju "ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja" se pravilno nanaša na načelo pravne države, ustavno pravico državljank in državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in na ustavno pristojnost Državnega zbora, urejati pravice in obveznosti z zakonom. Pravno-zakonodajna služba ugotavlja, da vprašanje ni jasno, ker ni jasno opredeljeno, kaj pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obsega.

Po glasovanju v državnem zboru 7. marca 2024, v katerem poslanci in poslanke niso potrdili predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenju (ZPPKŽ) za nadaljnjo obravnavo, je delovna skupina za pripravo zakona v okviru Srebrne niti - združenja za dostojno starost ocenila dosedanji potek in sprejela odločitev o nadaljnjih korakih. V javni izjavi poslancem in poslankam ter širši javnosti posredujemo svoje sporočilo.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pred prvo obravnavo v državnem zboru. Na koncu naj odločajo volivci in volivke.

Objavljamo oodgovor avtorjev predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na sporočilo za javnost Zdravniške zbornice Slovenije “Pridobivanje medijske pozornosti s strašljivimi in neresničnimi izjavami je neetično ravnanje, ki ga obsojamo”. Izjava, da “v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij”, temelji na predhodnih javnih izjavah, ki so jih podali slovenski zdravstveni delavci. Tu navajamo štiri.

Avtorji predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnjem končanju življenja (ZPPKŽ) so danes v družbi skupine podpornikov in presednice Srebrne niti – združenja za dostojno starost Anite Caruso predali Državnemu zboru RS 5.425 od 5.841 podpisov volivcev in volivk, kolikor so jih zbrali v predpisanem roku, z zahtevo za pričetek zakonodajnega postopka za sprejem zakona.

Pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja  (ZPPKŽ) smo že zbrali zakonsko zahtevanih 5.000 podpisov volivcev in volivk, da bi predlog zakona lahko vložili v parlamentarni postopek. Opogumljeni z odzivi javnih predstavitev po Sloveniji in tudi z močno javnomnenjsko podporo, bomo nadaljevali s predstavitvami in zbiranjem podpisov do vključno 22. junija, ko se izteče 60-dnevni rok. Izpričana množičnost državljanske podpore bo jasno sporočilo tudi odločevalcem v Državnem zboru.

V uvodu naj poudarimo in opozorimo, da gre za razpravo o tem, kdo naj odloča o koncu življenja bolnika. Doslej so bile škarje in platno v rokah zdravnikov, z uveljavitvijo Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ, v nadaljevanju Zakon) pa bodo oboje v svoje roke dobili bolniki. Tradicionalistično pokroviteljski zdravniki, ki sestavljajo vodstvo Zdravniške zbornice (ZZ) in Odbor za pravno etična vprašanja (OPEV), si tega, kar imajo za svojo staro pravico, ne pustijo vzeti. Tega ne povedo naravnost, ampak iščejo izgovore, zakaj Zakona ne sprejeti. Mednje sodi njihovo poudarjanje, da sta paliativna in dolgotrajna oskrba pri nas premalo razviti. Gre za strategijo zavlačevanja, kajti paliativna in dolgotrajna oskrba nimata mejne točke razvitosti. Tudi ob najboljši možni razvitosti bodo žal vedno obstajali bolniki, ki bodo trpeče umirali. Paliativna oskrba in Zakon nista zamenljiva, ampak se dopolnjujeta. Zakon lahko pomaga tedaj, ko ne morejo niti zdravila, niti paliativna oskrba.

Pobudniki si želijo široko podporo volivcev in volivk, saj predlog zakona presega ideološke, demografske, geografske in vse druge delitve. Podpise je mogoče oddati na upravnih enotah ali krajevnih uradih, obvezen je podpis pred uradno osebo. Podpise je mogoče oddati tudi prek eUprave. Vsa navodila za oddajo podpisa podpore predlogu zakona so objavljena na naslovnici spletne strani https://mojezivljenje.si/.

Ljubljana, 4. april – Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja pravica« po petih letih javne razprave nadaljujejo pot do volivcev in volivk s pozivom k zbiranju 5.000 podpisov. Zakon pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo. Velika podpora javnosti v raziskavah 2022. Možnost zlorabe je nična. Velika večina ljudi si želi lahke smrti in soglaša, da je to smrt, ki jo spremlja kar najmanj trpljenja. Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti medicinska oskrba, niti paliativna oskrba, ki sta sicer uspešni v večini primerov. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih lahko rešitev.

Ljubljana, 4. april – Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja pravica« po petih letih javne razprave nadaljujejo pot do volivcev in volivk s pozivom k zbiranju 5.000 podpisov. Zakon pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo. Velika podpora javnosti v raziskavah 2022. Možnost zlorabe je nična. Velika večina ljudi si želi lahke smrti in soglaša, da je to smrt, ki jo spremlja kar najmanj trpljenja. Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti medicinska oskrba, niti paliativna oskrba, ki sta sicer uspešni v večini primerov. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih lahko rešitev.