Sporočila za javnost

Objavljamo oodgovor avtorjev predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na sporočilo za javnost Zdravniške zbornice Slovenije “Pridobivanje medijske pozornosti s strašljivimi in neresničnimi izjavami je neetično ravnanje, ki ga obsojamo”. Izjava, da “v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij”, temelji na predhodnih javnih izjavah, ki so jih podali slovenski zdravstveni delavci. Tu navajamo štiri.

Avtorji predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnjem končanju življenja (ZPPKŽ) so danes v družbi skupine podpornikov in presednice Srebrne niti – združenja za dostojno starost Anite Caruso predali Državnemu zboru RS 5.425 od 5.841 podpisov volivcev in volivk, kolikor so jih zbrali v predpisanem roku, z zahtevo za pričetek zakonodajnega postopka za sprejem zakona.

Pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja  (ZPPKŽ) smo že zbrali zakonsko zahtevanih 5.000 podpisov volivcev in volivk, da bi predlog zakona lahko vložili v parlamentarni postopek. Opogumljeni z odzivi javnih predstavitev po Sloveniji in tudi z močno javnomnenjsko podporo, bomo nadaljevali s predstavitvami in zbiranjem podpisov do vključno 22. junija, ko se izteče 60-dnevni rok. Izpričana množičnost državljanske podpore bo jasno sporočilo tudi odločevalcem v Državnem zboru.

V uvodu naj poudarimo in opozorimo, da gre za razpravo o tem, kdo naj odloča o koncu življenja bolnika. Doslej so bile škarje in platno v rokah zdravnikov, z uveljavitvijo Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ, v nadaljevanju Zakon) pa bodo oboje v svoje roke dobili bolniki. Tradicionalistično pokroviteljski zdravniki, ki sestavljajo vodstvo Zdravniške zbornice (ZZ) in Odbor za pravno etična vprašanja (OPEV), si tega, kar imajo za svojo staro pravico, ne pustijo vzeti. Tega ne povedo naravnost, ampak iščejo izgovore, zakaj Zakona ne sprejeti. Mednje sodi njihovo poudarjanje, da sta paliativna in dolgotrajna oskrba pri nas premalo razviti. Gre za strategijo zavlačevanja, kajti paliativna in dolgotrajna oskrba nimata mejne točke razvitosti. Tudi ob najboljši možni razvitosti bodo žal vedno obstajali bolniki, ki bodo trpeče umirali. Paliativna oskrba in Zakon nista zamenljiva, ampak se dopolnjujeta. Zakon lahko pomaga tedaj, ko ne morejo niti zdravila, niti paliativna oskrba.

Pobudniki si želijo široko podporo volivcev in volivk, saj predlog zakona presega ideološke, demografske, geografske in vse druge delitve. Podpise je mogoče oddati na upravnih enotah ali krajevnih uradih, obvezen je podpis pred uradno osebo. Podpise je mogoče oddati tudi prek eUprave. Vsa navodila za oddajo podpisa podpore predlogu zakona so objavljena na naslovnici spletne strani https://mojezivljenje.si/.

Ljubljana, 4. april – Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja pravica« po petih letih javne razprave nadaljujejo pot do volivcev in volivk s pozivom k zbiranju 5.000 podpisov. Zakon pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo. Velika podpora javnosti v raziskavah 2022. Možnost zlorabe je nična. Velika večina ljudi si želi lahke smrti in soglaša, da je to smrt, ki jo spremlja kar najmanj trpljenja. Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti medicinska oskrba, niti paliativna oskrba, ki sta sicer uspešni v večini primerov. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih lahko rešitev.

Ljubljana, 4. april – Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja pravica« po petih letih javne razprave nadaljujejo pot do volivcev in volivk s pozivom k zbiranju 5.000 podpisov. Zakon pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo. Velika podpora javnosti v raziskavah 2022. Možnost zlorabe je nična. Velika večina ljudi si želi lahke smrti in soglaša, da je to smrt, ki jo spremlja kar najmanj trpljenja. Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti medicinska oskrba, niti paliativna oskrba, ki sta sicer uspešni v večini primerov. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih lahko rešitev.