“Italijanski znanstveniki so pred kratkim objavili razpravo o PPKŽ v javnem zdravstvu v Italiji in naredili primerjave z nekaterimi državami Evropske unije (Acta Biomedica, 2023, št. 2). Ugotavljajo, da napredek znanja v biomedicini in biotehnologiji nenehno raste. Visoki tehnološki standardi, doseženi na področju zdravstvene oskrbe, danes že omogočajo, da se izognemo takojšnji smrti, tudi pri boleznih z močnim degenerativnim učinkom in pri posebno hudih telesnih poškodbah. Vedno več je primerov, ko se posameznike s hudimi boleznimi umetno ohranja pri življenju ali celo v »stanju odložene smrti« (koma ali trajno vegetativno stanje), kar povzroča pri ljudeh strah pred tem, da ne bi mogli umreti, da bi bili ohranjeni pri življenju kot lupina samega sebe in se ob tem bojevali z različnimi oblikami trpljenja. Posledično z razvojem znanja se je razvijala tudi vse večja družbena občutljivost za vprašanja, povezana z dostojanstvom lastnega življenja, umiranja in smrti.
Vse bolj očitno je, da se razprave v zvezi s PPKŽ vrtijo okrog zaščite posameznih zdravstvenih poklicev ali interesov verskih skupnosti. V razpravah ni mogoče zaslediti ničesar o pacientovem dostojanstvu, avtonomiji in njegovih pravicah v zvezi z zakonom o pacientovih pravicah (ZPP). Nenazadnje izsledki mednarodnih raziskav povedo, da je izguba dostojanstva eden od temeljnih razlogov, da se ljudje odločajo za PPKŽ.
Jesen in zima, ki sta pred nami, bosta verjetno zaznamovani tudi z razpravo o PPKŽ. Avtorji zakona pozivamo, da naj paradigmatski okvir in izhodišča za razpravo izhajajo iz pacienta, njegove avtonomije, poznavanja njegovih prepričanj, potreb in kaj pacient razume kot dostojno smrt. Cerkev je pri nas ločena od države, zato dogme ene religije ne morejo in ne smejo biti osrednji del razprave o PPKŽ za vse državljane. Dejansko gre pri razpravi o prostovoljnem končanju življenja za vprašanje razmerja med avtonomijo pacienta in pokroviteljstvom zdravstvenih delavcev. Gre za razpravo o razmerju med pravico do dostojanstva ter etičnimi standardi kot obliko preprečevanja zlorabe pokroviteljstva. Trpljenje ni samo bolečina, je mnogo več. Zdravstvene stroke bodo to morale prepoznati in ljudem dopustiti, da odločijo o svojem koncu.”
Celoten prispevek Brigite Skela Savič si lahko preberete na Dnevniku.
