Srebrna nit
Trg francoske revolucije 7
1000 Ljubljana
Datum: 4. 11. 2024
Spoštovani,
Odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OPEV) je
na 3. seji dne 9. 10. 2024 obravnaval vašo vlogo v zvezi z izjavama zdravnikov prof. dr. Radka
Komadine, dr. med., in Alenke Forte, dr. med.
OPEV je po skrbni preučitvi vloge, na podlagi predložene dokumentacije ter pojasnil zdravnikov v
skladu s Poslovnikom o delu Skupščine, Izvršilnega odbora ter njunih organov sprejel naslednja
sklepa:
Sklep 6/3/2024: OPEV meni, da prof. dr. Radko Komadina, dr. med., ni kršil (44., 51. ali 61.
člena) Kodeksa zdravniške etike.
Obrazložitev:
OPEV ugotavlja, da je naslov prispevka avtorsko delo novinarja in ne izjava prof. dr.
Komadine, dr. med., pri čemer pojasnjuje, da zato za oceno tega dela ni pristojen. V tem
kontekstu je pomembno tudi, da objavljena vsebina ni bila avtorizirana, kot zatrjuje prof.
dr. Komadina, dr. med. Zatrjevana kršitev se nanaša na izjavo za prispevek na spletnem
portalu, v katerem kolega izraža svoje mnenje in ne na njegovo delo zdravnika. Ravnanje
je potrebno zato presojati skozi optiko nastopa zdravnika v splošni javnosti. Prav tako iz
same objave na v vlogi predstavljeni spletni strani ne izhaja v vlogi predstavljeni citat, saj
ta združuje deloma navedbe izjav iz enega odstavka, s citatom izjave iz drugega. Ne takšna
povezava, ne sama objava pa nista avtorizirani.
Pri izjavi (v kolikor gre za pravilno citiranje), da je trgovina z organi enako donosna kot
trgovina z orožjem, gre za mnenje prof. dr. Komadine, dr. med., ki sam nosi breme
dokazovanja, da je temu tako. Nasprotnih dokazov vlagatelj ni predstavil. Da pa je trgovina
z organi resen mednarodni problem izhaja med drugim iz tega, da že leta 2015 nastala
Konvencija Sveta Evrope proti trgovanju s človeškimi organi in je bil na podlagi te
konvencije tudi spremenjen Kazenski zakonik Republike Slovenije (novela KZ-1I; Uradni list
RS, št. 186-3697/2021 z dne 30.11.2021). OPEV meni, da nasprtotovanje evtazanaziji ne
ZS24092790 predstavlja kršitev 44. člena KZE. 44. člen se nanaša na kršitve v zvezi z uporabo medicine
v okoliščinah, praviloma institucionalnih in prisilnih, ki predstavljajo ali bi lahko
predstavljale kršitev človekovih pravic in ne na izražanje političnih ali mnenjskih prepričanj
zdravnikov. OPEV poudarja, da pravica do življenja skladno s prakso Evropskega sodišča za
človekove pravice ne obsega tudi pravice do pomoči pri končanju življenja. Nenazadnja
izražanje osebnega stališča zdravnika glede pomoči pri končanju življenja sodi med pravico
do svobode izražanja.
OPEV nadalje ugotavlja, da je sistem transplantacij v Sloveniji odlično zastavljen in delujoč,
ter da v obliki kot ga poznamo onemogoča zlorabe. Garant za to je dobro delovanje Zavoda
Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, ki pri svojem delu
sledi sklepu KME pri MZ iz leta 2012, da organov usmrčenih z evtanazijo Slovenija ne
sprejema.
OPEV meni, da je razprava o problemu odvzema organov po usmrtitvi z evtanazijo
legitimna in posledica razprave o evtanaziji. Vse, ki se vanjo spuščajo OPEV poziva k
ustrezni previdnosti. Le jasno razlikovaje med obstoječim in zgledno urejenim sistemom
transplantacijske dejavnosti v Sloveniji ter možnimi tveganji morebitnega bodočega
sistema ali sistemi v tujini varuje obstoječi slovenski sistem pred slabšanjem okoliščin za
pridobivanje donorjev.
Sklep 7/3/2024: OPEV meni, da Alenka Forte, dr. med., ni kršila (44., 51. ali 61. člena)
Kodeksa zdravniške etike.
Obrazložitev:
Zatrjevana kršitev se nanaša na izjavo zdravnice v predreferndumski oddaji, kjer sta tako
vlagatelj kot zdravnica sodelovala kot udeleženca predreferenumske kampanje. Izjava
torej ni bila podana v okviru opravljanja zdravniške službe zdravnice. Ravnanje je zato
potrebno presojati skozi optiko nastopa zdravnika v splošni javnosti in v kontekstu
predrefrendumske kampanje. OPEV ugotavlja, da gre v danem primeru v prvi vrsti za
vprašanje primernega ravnanja udeleženca predreferendumske kampanje. Sekundarno
gre lahko za vprašanje, ali je zdravnica (sicer kot predstavnica v kampanji sodelujoče
strani) z izjavami morda kršila KZE. OPEV pri tem ugotavlja, da se izjave zdravnice nanašajo
na poznavanje možnih zlorab procesa evtanazije za odvzem organov. Dokazovanje trditev
je breme zdravnice same. Nasprotnih dokazov vlagatelj ni predstavil. Ker je evatanazija v
Sloveniji kazniva, s tem ni mogla misliti slovenske transplantacijske dejavnosti.
Pri tem OPEV ugotavlja, da ni razjasnjeno, ali bodo ob morebitnem sprejmu zakona, ki bi
dopuščal evtanazijo, usmrčeni z evtanazijo lahko donorji. Ni nepomembno, da je v
nekaterih državah, kjer je evtanazija dopuščena (npr. Nizozemska, Belgija, Španija, del
Kanade) uveljavljen opt-out sistem donorstva, kar pomeni, da veljajo primerni evtanzirani
za potencilane donorje, če se ne izjasnijo, da to ne želijo biti. Razjasnitev donorstva
evtanaziranih je pomembna predvsem v luči dejstva, da terminalno bolni praviloma niso
primerni za darovanje organov, med usmrčenimi z evtanazijo pa so najprimernejši pacienti
s težavami v duševnem zdravju. Ti so bili po predlogu zakona, katerega je v postopek vložila
Srebrna nit in je bil v Državnem zboru zavrnjen kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo,
upravičeni do usmrtitve z evtanazijo. OPEV zato ugotavlja, da ni jasno, kakšen bo status
usmrčenih z evtanazijo v povezavi z darovanjem organov tudi v sistemu opt-in,
ocenjuje, da je možno razumeti skrb, da lahko pride ob uveljavitvi evtanazije do zlorab (in
ne nujno povezanih s samim odvzemom). Zagovorniki uzakonitve evtanazije ureditve tega
vprašanja niso naslovili in s tem puščajo široko polje za razpravo. OPEV meni, da
nasprtotovanje evtazanaziji ne predstavlja kršitev 44. člena KZE. 44. člen se nanaša na
kršitve v zvezi z uporabo medicine v okoliščinah, praviloma institucionalnih in prisilnih, ki
predstavljajo ali bi lahko predstavljale kršitev človekovih pravic in ne na izražanje političnih
ali mnenjskih prepričanj zdravnikov. OPEV poudarja, da pravica do življenja skladno s
prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ne obsega tudi pravice do pomoči pri
končanju življenja. Nenazadnja izražanje osebnega stališča zdravnika glede pomoči pri
končanju življenja sodi med pravico do svobode izražanja.
OPEV nadalje ugotavlja, da je sistem transplantacij v Sloveniji odlično zastavljen in delujoč,
ter da v obliki kot ga poznamo onemogoča zlorabe. Garant za to je dobro delovanje Zavoda
Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant, ki pri svojem delu
sledi sklepu KME pri MZ iz leta 2012, da organov usmrčenih z evtanazijo Slovenija ne
sprejema.
OPEV meni, da je razprava o problemu odvzema organov po usmrtitvi z evtanazijo
legitimna in posledica razprave o evtanaziji. Vse, ki se vanjo spuščajo OPEV poziva k
ustrezni previdnosti. Le jasno razlikovaje med obstoječim in zgledno urejenim sistemom
transplantacijske dejavnosti v Sloveniji in možnimi tveganji morebitnega bodočega sistema
ali sistemi v tujini varuje obstoječi slovenski sistem pred slabšanjem okoliščin za
pridobivanje donorjev.
S spoštovanjem in lepimi pozdravi,
Peter Golob, dr. med.
Predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja
