“Večkrat se spomnim svoje prijateljice z rakom slinavke. Kljub paliativni oskrbi je imela zadnje mesece neznosne bolečine. Bolela sta jo telo in duša. Želela si je le eno: zaspati za vedno. Vem, da pozna paliativa, ki še zdaleč ni vsem na voljo, veliko načinov in možnosti, kako lajšati trpljenje. A včasih je tudi brez moči. Zato mislim, da bi moral takrat imeti vsak trpeči človek možnost prositi za pomoč pri končanju življenja. Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) naj bi zagotovil, da nikomur več ne bi bilo treba po tovrstno pomoč hoditi v tujino in jo drago plačevati. V tem zakonu je kup varovalk pred zlorabami. Zdaj ni nobene.”
Menu
