Category: Uncategorized

17. člen o nedotakljivosti življenja prepoveduje protipravne posege države oziroma oblasti in drugih subjektov v posameznikovo življenje, pri tem pa nosilcu pravice, ki je posameznik sam, ne odvzema upravičenja razpolagati z lastnim življenjem. Dejanja kot so samousmrtitev, silobran, uporaba strelnega orožja s strani policije, zavrnitev ali celo opustitev zdravljenja, so, čeprav povzročijo smrt, skladna s pravom, kadar izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje, ne da bi zato morali spreminjati določbe 17. člena slovenske ustave.

Mnenje pravno-zakonodajne službe državnega zbora o morebitnem referendumskem vprašanju “ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja” se pravilno nanaša na načelo pravne države, ustavno pravico državljank in državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in na ustavno pristojnost Državnega zbora, urejati pravice in obveznosti z zakonom. Pravno-zakonodajna služba ugotavlja, da vprašanje ni jasno, ker ni jasno opredeljeno, kaj pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obsega.

Po glasovanju v državnem zboru 7. marca 2024, v katerem poslanci in poslanke niso potrdili predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenju (ZPPKŽ) za nadaljnjo obravnavo, je delovna skupina za pripravo zakona v okviru Srebrne niti – združenja za dostojno starost ocenila dosedanji potek in sprejela odločitev o nadaljnjih korakih. V javni izjavi poslancem in poslankam ter širši javnosti posredujemo svoje sporočilo.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pred prvo obravnavo v državnem zboru. Na koncu naj odločajo volivci in volivke.

Pravice pacientov ob koncu življenja, varovanje dostojanstva in odpravljanje trpljenja. Natančen in jasen postopek, preprečevanje zlorab. Zgodovinska priložnost za sprejetje zakona o avtonomnem odločanju vsakega posameznika o koncu življenja in hkrati dokaz posluha države za pričakovanja in pobude državljank in državljanov.

Objavljamo oodgovor avtorjev predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na sporočilo za javnost Zdravniške zbornice Slovenije “Pridobivanje medijske pozornosti s strašljivimi in neresničnimi izjavami je neetično ravnanje, ki ga obsojamo”. Izjava, da “v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij”, temelji na predhodnih javnih izjavah, ki so jih podali slovenski zdravstveni delavci. Tu navajamo štiri.

Avtorji predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnjem končanju življenja (ZPPKŽ) so danes v družbi skupine podpornikov in presednice Srebrne niti – združenja za dostojno starost Anite Caruso predali Državnemu zboru RS 5.425 od 5.841 podpisov volivcev in volivk, kolikor so jih zbrali v predpisanem roku, z zahtevo za pričetek zakonodajnega postopka za sprejem zakona.

Pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja  (ZPPKŽ) smo že zbrali zakonsko zahtevanih 5.000 podpisov volivcev in volivk, da bi predlog zakona lahko vložili v parlamentarni postopek. Opogumljeni z odzivi javnih predstavitev po Sloveniji in tudi z močno javnomnenjsko podporo, bomo nadaljevali s predstavitvami in zbiranjem podpisov do vključno 22. junija, ko se izteče 60-dnevni rok. Izpričana množičnost državljanske podpore bo jasno sporočilo tudi odločevalcem v Državnem zboru.

Prispevek Marjana Fortune je dragocen. Končno se je našel zdravnik, ki je tako kot mi, avtorji Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), v členih Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) in v opustitvi zdravljenja na zahtevo pacienta, ki ga ta omogoča, za razliko od Matjaža Zwitterja prepoznal določila pasivne evtanazije. Fortuna mirno pove, da je v Sloveniji pasivna evtanazija uzakonjena in jo zdravniki izvajajo, kar se mu zdi prav. A Fortuna zavrača vsako obliko aktivne evtanazije. Svoje zavračanje, ki je tudi zavračanje ZPPKŽ, strne v tri ugovore: možnost zlorab, strah, da bo dopuščanje aktivne evtanazije sprožilo kriminalizacijo pasivne in zdravniško zavračanje vloge rablja.

V uvodu naj poudarimo in opozorimo, da gre za razpravo o tem, kdo naj odloča o koncu življenja bolnika. Doslej so bile škarje in platno v rokah zdravnikov, z uveljavitvijo Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ, v nadaljevanju Zakon) pa bodo oboje v svoje roke dobili bolniki. Tradicionalistično pokroviteljski zdravniki, ki sestavljajo vodstvo Zdravniške zbornice (ZZ) in Odbor za pravno etična vprašanja (OPEV), si tega, kar imajo za svojo staro pravico, ne pustijo vzeti. Tega ne povedo naravnost, ampak iščejo izgovore, zakaj Zakona ne sprejeti. Mednje sodi njihovo poudarjanje, da sta paliativna in dolgotrajna oskrba pri nas premalo razviti. Gre za strategijo zavlačevanja, kajti paliativna in dolgotrajna oskrba nimata mejne točke razvitosti. Tudi ob najboljši možni razvitosti bodo žal vedno obstajali bolniki, ki bodo trpeče umirali. Paliativna oskrba in Zakon nista zamenljiva, ampak se dopolnjujeta. Zakon lahko pomaga tedaj, ko ne morejo niti zdravila, niti paliativna oskrba.

V Društvu Srebrna nit, združenju za dostojno starost, se odzivamo na stališče Komisije RS za medicinsko etiko o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.