Aktualne novice

Prispevek Marjana Fortune je dragocen. Končno se je našel zdravnik, ki je tako kot mi, avtorji Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), v členih Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) in v opustitvi zdravljenja na zahtevo pacienta, ki ga ta omogoča, za razliko od Matjaža Zwitterja prepoznal določila pasivne evtanazije. Fortuna mirno pove, da je v Sloveniji pasivna evtanazija uzakonjena in jo zdravniki izvajajo, kar se mu zdi prav. A Fortuna zavrača vsako obliko aktivne evtanazije. Svoje zavračanje, ki je tudi zavračanje ZPPKŽ, strne v tri ugovore: možnost zlorab, strah, da bo dopuščanje aktivne evtanazije sprožilo kriminalizacijo pasivne in zdravniško zavračanje vloge rablja.

V uvodu naj poudarimo in opozorimo, da gre za razpravo o tem, kdo naj odloča o koncu življenja bolnika. Doslej so bile škarje in platno v rokah zdravnikov, z uveljavitvijo Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ, v nadaljevanju Zakon) pa bodo oboje v svoje roke dobili bolniki. Tradicionalistično pokroviteljski zdravniki, ki sestavljajo vodstvo Zdravniške zbornice (ZZ) in Odbor za pravno etična vprašanja (OPEV), si tega, kar imajo za svojo staro pravico, ne pustijo vzeti. Tega ne povedo naravnost, ampak iščejo izgovore, zakaj Zakona ne sprejeti. Mednje sodi njihovo poudarjanje, da sta paliativna in dolgotrajna oskrba pri nas premalo razviti. Gre za strategijo zavlačevanja, kajti paliativna in dolgotrajna oskrba nimata mejne točke razvitosti. Tudi ob najboljši možni razvitosti bodo žal vedno obstajali bolniki, ki bodo trpeče umirali. Paliativna oskrba in Zakon nista zamenljiva, ampak se dopolnjujeta. Zakon lahko pomaga tedaj, ko ne morejo niti zdravila, niti paliativna oskrba.

V Društvu Srebrna nit, združenju za dostojno starost, se odzivamo na stališče Komisije RS za medicinsko etiko o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Nisem edina, ki bi jo pomirila vednost o možnosti pomoči pri prekinitvi življenja na lastno željo. Jaz ne želim, da za mene o tem odločajo strokovnjaki etike, medicine, verski misleci … Gre za moje trpljenje in za moje življenje. Želim, da mi je pomoč zagotovljena z zakonom. Mislim, da svoboda samoodločanja glede pomoči pri končanju lastnega življenja ob neodpravljivem trpljenju sodi med človekove pravice. Svetost življenja naj se ne spreminja v svetost trpljenja.

Dr. Sašo Dolenc je fizik, filozof, pisatelj, prevajalec in novinar, soustanovitelj in urednik časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabra. Z njegovim dovoljenjem objavljamo zapis, ki ga je najprej objavil na Facebooku, v katerem povzema argumente za in proti sprejemu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Obrazce podpore predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki jih podpišete pred uradno osebo na upravni enoti, lahko odslej oddate tudi na stojnicah Piratov pred upravnimi enotami. Izročite jih lahko tudi zaposlenim v ljubljanski kavarni Pritličje na Mestnem trgu 2. 

V Društvu Srebrna nit si želimo Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja predstaviti čim širši skupini ljudi. Odgovoriti želimo na vsa vaša vprašanja, dileme in morebitne skrbi. Zato smo se odločili, da bomo v času zbiranja podpisov podpore zakonu, vse do 22. junija, skušali obiskati čim več slovenskih mest in krajev. Na pogovornih predstavitvah zakona bodo sodelovali avtorji zakona: strokovnjaki s področja zdravstva, etike in filozofije.

Pod okriljem Društva Srebrna nit – združenja za dostojno starost, v delovni skupini zainteresiranih državljank in državljanov, strokovnjakov za zdravstvo, pravo in etiko, smo pripravili predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ta prinaša vsem polnoletnim osebam, ki so sposobne odločati o sebi in ki zaradi bolezni ali trajne poškodbe doživljajo neznosno trpljenje brez obetov izboljšanja, možnost mirnega in dostojanstvenega konca življenja.

Pobudniki težko pričakovanega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) s sloganom »Moje življenje, moja pravica« po petih letih javne razprave nadaljujemo pot do volivcev in volivk s pozivom k zbiranju 5.000 podpisov. Zakon pod določenimi pogoji omogoča skrajšanje trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega neomajno želijo. Velika večina ljudi si želi lahke smrti in soglaša, da je to smrt, ki jo spremlja kar najmanj trpljenja. Sedanja zakonodaja ne ureja situacije ob koncu življenja, ko nekateri ljudje umirajo trpeče in nedostojanstveno, ker jim ne moreta pomagati niti medicinska oskrba, niti paliativna oskrba, ki sta sicer uspešni v večini primerov. Prekinitev trpljenja s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja je v takih primerih lahko rešitev.